Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Potem ko je EU komisija obupala v poskusih, da bi jo izkoreninila so zdaj rejci v boju z njo pravzaprav prepuščeni samim sebi. Kaj lahko storijo, kako se z boleznijo boriti, kako pomagati živalim nam je svetoval Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so na naša vprašanja o registraciji zdravila in dovoljenih za testno uporabo odgovorili, da je »zdravilo, ki vsebuje izofluran in ima dovoljenje za uporabo pri kastraciji pujskov do sedmega dne starosti, na ravni EU v nekaterih državah že registrirano. Da bi za to indikacijo bilo na voljo tudi v Sloveniji, mora biti registracija priznana na nacionalni ravni. Za ta postopek je pristojna Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.«

Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč kot človek prikliče zdravnika. To je realnost, ne floskula… In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost, se sprašuje kmet Matej Potokar.

Grožnja z Afriško prašičjo kugo se umirja, precej bolj pereča pa je nevarnost ptičje gripe. To zadnje mesece diagnosticirajo pri prostoživečih pticah tudi na različnih koncih Slovenije, danes pa se izteka tudi rok, do katerega so vse t.i. komercialne reje prašičev in perutnine dolžne pripraviti načrt biovarnosti.
Več o vsem tem ste lahko slišali v današnji oddaji. Z nami je bila mag. Breda Hrovatin z Uprave za Varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V jutranji svetovalnici smo spregovorili o nevarnosti, ki jo japonski hrošč lahko pomeni za slovensko pridelavo zelenjave, poljščin in sadja. Z nami je bila magistrica Erika Orešek z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.

Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov. 

V Svetovalnici je bila z nami doc. dr. Darja Pavlin s klinike za kirurgijo in male živali, ki deluje v sklopu Veterinarske fakultete. Govorili smo o zdravju naših hišnih ljubljenčkov, o tem, katera najhujša stanja lahko rešijo tudi na tej kliniki z vrhunskimi strokovnjaki.