Informativne oddaje

VEČ ...|15. 9. 2024
Utrip dneva dne 15. 9.

  • Danes praznujemo praznik vrnitve Primorske, slovesnost bo zvečer v Vipavi.
  • Minister Felda upa, da bodo pogajanja o plačah prinesla višje plače zlasti za učitelje začetnike.
  • Doktor Aleš Maver o slovenski komisarski sagi: Tomaž Vesel je žrtev potrebe po zagotavljanju zunanje politične korektnosti na vsakem koraku.
  • Srednjo Evropo še vedno pestijo močno deževje. V Spodnji Avstriji in v Bratislavi razglasili izredne razmere, na Poljskem evakuirali so več tisoč ljudi.
  • Vreme- danes večinoma suho, skozi oblake občasno nekaj sonca, jutri popoldne od severa spet napovedan dež. Vetrovno bo še naprej.
  • Dan žalujočih nas vabi, da žalostnim ponudimo sočutno bližino v njihovem procesu žalovanja.
  • Z nedeljo mladih vstopamo v teden mladih, ki se bo sklenil s festivalom v Stični, 21. septembra
  • Gajser zaradi ponesrečene vožnje izgubil mesto vodilnega.

Utrip dneva dne 15. 9.

  • Danes praznujemo praznik vrnitve Primorske, slovesnost bo zvečer v Vipavi.
  • Minister Felda upa, da bodo pogajanja o plačah prinesla višje plače zlasti za učitelje začetnike.
  • Doktor Aleš Maver o slovenski komisarski sagi: Tomaž Vesel je žrtev potrebe po zagotavljanju zunanje politične korektnosti na vsakem koraku.
  • Srednjo Evropo še vedno pestijo močno deževje. V Spodnji Avstriji in v Bratislavi razglasili izredne razmere, na Poljskem evakuirali so več tisoč ljudi.
  • Vreme- danes večinoma suho, skozi oblake občasno nekaj sonca, jutri popoldne od severa spet napovedan dež. Vetrovno bo še naprej.
  • Dan žalujočih nas vabi, da žalostnim ponudimo sočutno bližino v njihovem procesu žalovanja.
  • Z nedeljo mladih vstopamo v teden mladih, ki se bo sklenil s festivalom v Stični, 21. septembra
  • Gajser zaradi ponesrečene vožnje izgubil mesto vodilnega.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 15. 9.
  • Danes praznujemo praznik vrnitve Primorske, slovesnost bo zvečer v Vipavi.
  • Minister Felda upa, da bodo pogajanja o plačah prinesla višje plače zlasti za učitelje začetnike.
  • Doktor Aleš Maver o slovenski komisarski sagi: Tomaž Vesel je žrtev potrebe po zagotavljanju zunanje politične korektnosti na vsakem koraku.
  • Srednjo Evropo še vedno pestijo močno deževje. V Spodnji Avstriji in v Bratislavi razglasili izredne razmere, na Poljskem evakuirali so več tisoč ljudi.
  • Vreme- danes večinoma suho, skozi oblake občasno nekaj sonca, jutri popoldne od severa spet napovedan dež. Vetrovno bo še naprej.
  • Dan žalujočih nas vabi, da žalostnim ponudimo sočutno bližino v njihovem procesu žalovanja.
  • Z nedeljo mladih vstopamo v teden mladih, ki se bo sklenil s festivalom v Stični, 21. septembra
  • Gajser zaradi ponesrečene vožnje izgubil mesto vodilnega.
VEČ ...|15. 9. 2024
Utrip dneva dne 15. 9.
  • Danes praznujemo praznik vrnitve Primorske, slovesnost bo zvečer v Vipavi.
  • Minister Felda upa, da bodo pogajanja o plačah prinesla višje plače zlasti za učitelje začetnike.
  • Doktor Aleš Maver o slovenski komisarski sagi: Tomaž Vesel je žrtev potrebe po zagotavljanju zunanje politične korektnosti na vsakem koraku.
  • Srednjo Evropo še vedno pestijo močno deževje. V Spodnji Avstriji in v Bratislavi razglasili izredne razmere, na Poljskem evakuirali so več tisoč ljudi.
  • Vreme- danes večinoma suho, skozi oblake občasno nekaj sonca, jutri popoldne od severa spet napovedan dež. Vetrovno bo še naprej.
  • Dan žalujočih nas vabi, da žalostnim ponudimo sočutno bližino v njihovem procesu žalovanja.
  • Z nedeljo mladih vstopamo v teden mladih, ki se bo sklenil s festivalom v Stični, 21. septembra
  • Gajser zaradi ponesrečene vožnje izgubil mesto vodilnega.

Radio Ognjišče

infonovice

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 9. 2024
Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

pogovordružba

Graditelji slovenskega doma

Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

VEČ ...|15. 9. 2024
Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

Tone Gorjup

pogovordružba

Svetnik dneva

VEČ ...|13. 9. 2024
Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

VEČ ...|13. 9. 2024
Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

Berta Golob

duhovnostspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 9. 2024
Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

VEČ ...|12. 9. 2024
Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Moja zgodba

VEČ ...|8. 9. 2024
Mirko Kunčič zamolčani pisatelj

Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984).  V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.

Mirko Kunčič zamolčani pisatelj

Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984).  V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.

spominpolitikaMirko KunčičMarjanca LešerRoman Gašperin

Moja zgodba

Mirko Kunčič zamolčani pisatelj

Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984).  V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.

VEČ ...|8. 9. 2024
Mirko Kunčič zamolčani pisatelj

Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984).  V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.

Jože Bartolj

spominpolitikaMirko KunčičMarjanca LešerRoman Gašperin

Duhovna misel

VEČ ...|6. 9. 2024
Pusti se poučiti

Puščavnik Rumi je bil znan učitelj in modrijan. Nekega dne ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Pusti se poučiti

Puščavnik Rumi je bil znan učitelj in modrijan. Nekega dne ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Pusti se poučiti

Puščavnik Rumi je bil znan učitelj in modrijan. Nekega dne ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|6. 9. 2024
Pusti se poučiti

Puščavnik Rumi je bil znan učitelj in modrijan. Nekega dne ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 9. 2024
Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

učiteljavtonomijavera

Življenje išče pot

Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

VEČ ...|6. 9. 2024
Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

s. Meta Potočnik

učiteljavtonomijavera

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 9. 2024
Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

VEČ ...|5. 9. 2024
Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|16. 9. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. september 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. september 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|16. 9. 2024
Poslušati

Zgodba pripoveduje o možu, ki je hotel preizkusiti ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Poslušati

Zgodba pripoveduje o možu, ki je hotel preizkusiti ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|10. 9. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?

Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?

Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbaodnosiotroci

Pogovor o

VEČ ...|11. 9. 2024
Novosti in izzivi v šolstvu

Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih. 

Novosti in izzivi v šolstvu

Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Doživetja narave

VEČ ...|13. 9. 2024
Severni sij v Sloveniji in vpliv vesoljskega vremena na Zemljo

Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.

Severni sij v Sloveniji in vpliv vesoljskega vremena na Zemljo

Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.

Blaž Lesnik

astronomijaSonceSončni blogvesoljsko vremepolarni sijdeveti planet

Svetovalnica

VEČ ...|16. 9. 2024
Kuhajmo s sestro Nikolino

Slivova marmelada, kako prav panirati, tudi brez olja, marmelada iz grozdja, kako shraniti orehe, pogrevanje gobove juhe, potica se trga, domači ajvar ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Slivova marmelada, kako prav panirati, tudi brez olja, marmelada iz grozdja, kako shraniti orehe, pogrevanje gobove juhe, potica se trga, domači ajvar ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|16. 9. 2024
Poslušati

Zgodba pripoveduje o možu, ki je hotel preizkusiti ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Poslušati

Zgodba pripoveduje o možu, ki je hotel preizkusiti ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|16. 9. 2024
Veseli del dne 16. 9.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Veseli del dne 16. 9.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|16. 9. 2024
Sv. Ljudmila

Tvoje ime, Ljudmila, je v naših krajih kar pogosto … pa vendar poznam …

Sv. Ljudmila

Tvoje ime, Ljudmila, je v naših krajih kar pogosto … pa vendar poznam …

Gregor Čušin

duhovnostspomin