Skrb za družine otrok s posebnimi potrebami

V naši državi živi precej družin, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, kar vpliva na vse člane družine. Ob strani jim stoji Zveza Sožitje, ki poskrbi tudi za zdrave sorojence s tabori in seminarji. Kako potekajo, nam je povedala podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek. 

Romanje ob okrogli obletnici povojnega begunstva

Letošnji maj je obarvan tudi spominsko, in sicer zaradi 80. obletnice konca druge svetovne vojne in 70. obletnice podpisa Državne pogodbe o obnovi samostojne in demokratične Avstrije (ADP). To soboto bo ob okrogli obletnici povojnega begunstva potekalo tudi romanje v Vetrinj in Špital ob Dravi. Sveto mašo v vetrinjski cerkvi, v bližini nekdanjega begunskega taborišča, bo daroval krško-celovški škof dr. Jože Marketz, prepeval bo pevski zbor iz Sel na Koroškem. Po maši bo recital iz »Maše za vstajenje Slovencev« avtorja Toneta Rodeta. Romarji bodo obiskali tudi Špital ob Dravi in si ogledali nekaj krajev in pomnikov, ki so povezani s povojnim begunstvom. 

80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar. 

Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Slovo od župnika Petra Stickerja

Dolgoletni župnik v Globasnici na avstrijskem Koroškem Peter Sticker je pred dnevi odšel v večnost. Danes je ležal v domačem kraju, v podružnični cerkvi v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, od jutri se bo možno od njega posloviti v župnijski cerkvi v Globasnici, kjer bo v soboto tudi pogrebna slovesnost. Peter Sticker je bil v duhovnika posvečen leta 1966. Deloval je v Pliberku, v Šmihelu nad Pliberkom, v Dobrli vasi, na Pečnici, v Šmiklavžu ob Dravi, Globasnici in Štebnu. Nekaj let je bil tudi dekan Dobrle vasi. Zaradi njegove raznolike dejavnosti je bil imenovan za škofijskega duhovniškega svetnika in za škofijskega konsistorialnega svetnika. Ker je bil še kot dojenček z družino pregnan v nemška taborišča, je vedno čutil naklonjenost do ljudi v tovrstnih stiskah. Med drugim je med begunsko krizo sprejel v župnišče družino iz Iraka. 

Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

Utrip dneva dne 26. 1.

• Papež Frančišek opozoril na pomen branja Božje besede v vsakdanjem življenju.
• Jutri srečanje vodstev NSi in SLS o morebitnem sodelovanju pred volitvami.
• V Belorusiji predsedniške volitve. Zahod: gre za farso in obred ustoličevanja Lukašenka.
• ŠPORT: Slovenski skakalci z vrsto uspehov. Nove stopnčke morda že popldne?
• Vreme: Popoldne in jutri bo oblačno s padavinami.
• Nova uredba o omejevanju uporabe osvetljevanja: Kaj to pomeni za verske objekte?
• Je izvolitev Trumpa v ZDA pokazala na upor proti prebujenjski ideologiji?
• Minivea 80 let od osvoboditve največjega nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau.

Razstava Rafaelove družbe v Vodicah

V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.