Aljaž Padežnik je predstavil projekt mladih inovatorjev, ki so v posipih zaobjeli štiri kulinarične regije Slovenije. Delo je teklo v sklopu projekta ECOTROPHELIA SLOVENIJA⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Žrtev Dioklecijanovega preganjanja kristjanov sta bili sestri Sabina in Kristeta, ter njun brat Vincenc. Bili so Španci iz Ávile. Tja so okoli leta 305 pribežali iz bližnjega kraja, kjer je Vincenc že okusil težo …

Ob obisku planin lahko poskusimo dobrote, ki nastajajo pod pridnimi rokami sirark in sirarjev. Okusi, ki jih na ta način spoznamo, kar sami od sebe vabijo, da take sire poiščemo tudi v drugih delih leta in jih uporabimo v naših kuhinjah. Nekaj nasvetov za izbiro in predvsem pripravo je z nami delila znana sirarka in pionirka slovenskega kmečkega sirarstva, Irena Orešnik.

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

Uporabimo paradižnik, lahko tudi kakšnega, ki ni še zrel. Operemo ga in zmeljemo na mesoreznico ter obesimo v vrečko iz blaga, da se tekočina odcedi. Naslednji dan pa paprike očistimo in zmeljemo. V kozico damo paradižnik, papriko in zmleto čebulo. To naj se kuha približno dve uri. Nato posladkamo, solimo, prilijemo olje (2-3 dl). Vmes pokusimo, če je že kuhan in kakšen je okus. Po želji lahko dodamo tudi feferon. Na koncu dodamo še gorčico in nato nalagamo v vroče kozarčke, ki jih dobro zapremo

Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala. 

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

Vso tekočino je treba odliti in nato zaliti z neslano juho. Zalivanja z vodo ne priporoča, je se izgubijo okusi.