Informativne oddaje

VEČ ...|11. 9. 2023
Utrip dneva dne 11. 9.

  • Občine z državo iščejo načine za urejanje vodotokov,odpravo mulja in pomoč razseljenim.
  • V Skopju vrh Brdo-Brioni; Rupla skrbi, ker se iz dnevnega reda umika vojna v Ukrajini.
  • Število žrtev potresa v Maroku naraslo na 2500, v iskanje preživelih tudi tuji reševalci.
  • Mineva 22 let od terorističnih napadov na Združene države Amerike.
  • Pogonska goriva od polnoči spet dražja; dizel in kurilno olje za več centov.
  • Zakaj primeri nasilja nad starejšimi in bolnimi? Ker smo kot družba izgubili kompas. ŠPORT: Slovenski odbojkarji danes z Ukrajino za polfinale v Rimu.
  • Naši nogometaši cikel kvalifikacij za evropsko prvenstvo končali s polnim izkupičkom.
  • Vreme: Danes in jutri pretežno jasno; zjutraj bo po nekaterih nižinah kratkotrajna megla.

Utrip dneva dne 11. 9.

  • Občine z državo iščejo načine za urejanje vodotokov,odpravo mulja in pomoč razseljenim.
  • V Skopju vrh Brdo-Brioni; Rupla skrbi, ker se iz dnevnega reda umika vojna v Ukrajini.
  • Število žrtev potresa v Maroku naraslo na 2500, v iskanje preživelih tudi tuji reševalci.
  • Mineva 22 let od terorističnih napadov na Združene države Amerike.
  • Pogonska goriva od polnoči spet dražja; dizel in kurilno olje za več centov.
  • Zakaj primeri nasilja nad starejšimi in bolnimi? Ker smo kot družba izgubili kompas. ŠPORT: Slovenski odbojkarji danes z Ukrajino za polfinale v Rimu.
  • Naši nogometaši cikel kvalifikacij za evropsko prvenstvo končali s polnim izkupičkom.
  • Vreme: Danes in jutri pretežno jasno; zjutraj bo po nekaterih nižinah kratkotrajna megla.

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 11. 9.
  • Občine z državo iščejo načine za urejanje vodotokov,odpravo mulja in pomoč razseljenim.
  • V Skopju vrh Brdo-Brioni; Rupla skrbi, ker se iz dnevnega reda umika vojna v Ukrajini.
  • Število žrtev potresa v Maroku naraslo na 2500, v iskanje preživelih tudi tuji reševalci.
  • Mineva 22 let od terorističnih napadov na Združene države Amerike.
  • Pogonska goriva od polnoči spet dražja; dizel in kurilno olje za več centov.
  • Zakaj primeri nasilja nad starejšimi in bolnimi? Ker smo kot družba izgubili kompas. ŠPORT: Slovenski odbojkarji danes z Ukrajino za polfinale v Rimu.
  • Naši nogometaši cikel kvalifikacij za evropsko prvenstvo končali s polnim izkupičkom.
  • Vreme: Danes in jutri pretežno jasno; zjutraj bo po nekaterih nižinah kratkotrajna megla.
VEČ ...|11. 9. 2023
Utrip dneva dne 11. 9.
  • Občine z državo iščejo načine za urejanje vodotokov,odpravo mulja in pomoč razseljenim.
  • V Skopju vrh Brdo-Brioni; Rupla skrbi, ker se iz dnevnega reda umika vojna v Ukrajini.
  • Število žrtev potresa v Maroku naraslo na 2500, v iskanje preživelih tudi tuji reševalci.
  • Mineva 22 let od terorističnih napadov na Združene države Amerike.
  • Pogonska goriva od polnoči spet dražja; dizel in kurilno olje za več centov.
  • Zakaj primeri nasilja nad starejšimi in bolnimi? Ker smo kot družba izgubili kompas. ŠPORT: Slovenski odbojkarji danes z Ukrajino za polfinale v Rimu.
  • Naši nogometaši cikel kvalifikacij za evropsko prvenstvo končali s polnim izkupičkom.
  • Vreme: Danes in jutri pretežno jasno; zjutraj bo po nekaterih nižinah kratkotrajna megla.

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|7. 5. 2023
Utrip dneva dne 7. 5.

  • Papež o Jezusu, kot kompasu, ki nam kaže, kako priti v nebo!
  • V Združenem kraljestvu ob kronanju tudi danes praznično, načrtovanih je kar 67 tisoč uličnih zabav oziroma „velikih kosil“.
  • Ekonomist Ivanc ob dvigu ključnih obrestnih mer opozarja, da je potrebno manj trošiti in več varčevati.
  • Lahko Erdogan po dvajsetih letih na predsedniškem položaju izgubi prihajajoče volitve?
  • Šport: Nogometašem Olimpije po državnem še pokalni naslov.
  • Vreme: Danes bo deloma sončno, popoldne in zvečer bodo v notranjosti nastajale plohe in nevihte. Jutri bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo.

Utrip dneva dne 7. 5.

  • Papež o Jezusu, kot kompasu, ki nam kaže, kako priti v nebo!
  • V Združenem kraljestvu ob kronanju tudi danes praznično, načrtovanih je kar 67 tisoč uličnih zabav oziroma „velikih kosil“.
  • Ekonomist Ivanc ob dvigu ključnih obrestnih mer opozarja, da je potrebno manj trošiti in več varčevati.
  • Lahko Erdogan po dvajsetih letih na predsedniškem položaju izgubi prihajajoče volitve?
  • Šport: Nogometašem Olimpije po državnem še pokalni naslov.
  • Vreme: Danes bo deloma sončno, popoldne in zvečer bodo v notranjosti nastajale plohe in nevihte. Jutri bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 7. 5.
  • Papež o Jezusu, kot kompasu, ki nam kaže, kako priti v nebo!
  • V Združenem kraljestvu ob kronanju tudi danes praznično, načrtovanih je kar 67 tisoč uličnih zabav oziroma „velikih kosil“.
  • Ekonomist Ivanc ob dvigu ključnih obrestnih mer opozarja, da je potrebno manj trošiti in več varčevati.
  • Lahko Erdogan po dvajsetih letih na predsedniškem položaju izgubi prihajajoče volitve?
  • Šport: Nogometašem Olimpije po državnem še pokalni naslov.
  • Vreme: Danes bo deloma sončno, popoldne in zvečer bodo v notranjosti nastajale plohe in nevihte. Jutri bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo.
VEČ ...|7. 5. 2023
Utrip dneva dne 7. 5.
  • Papež o Jezusu, kot kompasu, ki nam kaže, kako priti v nebo!
  • V Združenem kraljestvu ob kronanju tudi danes praznično, načrtovanih je kar 67 tisoč uličnih zabav oziroma „velikih kosil“.
  • Ekonomist Ivanc ob dvigu ključnih obrestnih mer opozarja, da je potrebno manj trošiti in več varčevati.
  • Lahko Erdogan po dvajsetih letih na predsedniškem položaju izgubi prihajajoče volitve?
  • Šport: Nogometašem Olimpije po državnem še pokalni naslov.
  • Vreme: Danes bo deloma sončno, popoldne in zvečer bodo v notranjosti nastajale plohe in nevihte. Jutri bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo.

Radio Ognjišče

infonovice

Življenje išče pot

VEČ ...|5. 4. 2023
Ozaveščanje staršev za vzgojo v zdravi prehrani otrok

Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.

Ozaveščanje staršev za vzgojo v zdravi prehrani otrok

Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.

starši in zdrava prehrana otrokbolnišnica za otroke Stičnaštevilo obrokov dnevno

Življenje išče pot

Ozaveščanje staršev za vzgojo v zdravi prehrani otrok

Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.

VEČ ...|5. 4. 2023
Ozaveščanje staršev za vzgojo v zdravi prehrani otrok

Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.

s. Meta Potočnik

starši in zdrava prehrana otrokbolnišnica za otroke Stičnaštevilo obrokov dnevno

Komentar Družina

VEČ ...|16. 3. 2023
Tomaž Ovsenik: Kako biti sveti Jožef?

Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.

Tomaž Ovsenik: Kako biti sveti Jožef?

Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.

komentarJožefzgledduhovnost

Komentar Družina

Tomaž Ovsenik: Kako biti sveti Jožef?

Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.

VEČ ...|16. 3. 2023
Tomaž Ovsenik: Kako biti sveti Jožef?

Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.

Tomaž Ovsenik

komentarJožefzgledduhovnost

Via positiva

VEČ ...|1. 12. 2022
Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

družbaodnosipogovorduhovnostvzgoja

Via positiva

Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

VEČ ...|1. 12. 2022
Hoja za smislom

Zadovoljstva in smisla ne odkrivamo v lastnih samopotrditvah, ampak vedno v nalogi. V odnosu do drugega, do družbe in nenazadnje seveda do sebe. Življenje je poslanstvo. Mnogi so alergični na pogovore o stiskah, o težkih življenjskih dogodkih. Prepričani so, da bi se morali pogovarjati le o dobrih zgodbah, o veselih trenutkih ter biti nasploh bolj pozitivni. To drži, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje, kjer želijo širiti veselje do življenja. Toda, doda, pomembno je živeti veselje tudi v trenutkih, ko mogoče ni zunanjih ali notranjih razlogov za to, da bi to veselje čutili. Srečevanje z ranljivostjo nas dela bolj prizemljene, bolj empatične in v nas lahko spodbuja odgovornost do življenja.

Ljudje vse bolj izgubljamo smisel, od kod to in še bolj žalostno je dejstvo, da smisel izgublja vse več mladih?

»Oprijemki v življenju, ki ohranjajo smisel, so lahko naša notranja drža, trdnost, naša vera, kar nam je podarjeno in kar razvijamo. Pomembni oprijemki so tudi lepa doživetja, dobri odnosi, naš socialni krog in vse kar nam je v življenju v spodbudo. Ničesar nimamo v zakupu, vse nam je pravzaprav podarjeno. Z vsem lepim, kar doživljamo iz dneva v dan, je treba ravnati spoštljivo, ponižno in odgovorno. Nismo gospodarji življenja in prav srečevanje z robom, z ranljivostjo nas vedno znova opominja na to.

Hoja za smislom

»Vprašanje smisla je nekaj, kar vsakega izmed nas spremlja skozi vse življenje. V določenih obdobjih se tega zavedamo bolj, drugič manj. Zagotovo pa se zavemo, kako pomembno je, da imamo nek notranji kompas, nek notranji napetostni lok, v trenutkih soočanja s stiskami življenja, ki pa nikomur niso prihranjene. Skušajmo razvijati zdravo notranjo razdaljo do vsega kar se nam dogaja, da se vnaprej razpoložimo za zahtevne razmere, ki jih bo življenje zagotovo še prineslo, kar nekaj jih je že, in pa hkrati, da tudi v lepih trenutkih, ki jih je prav tako ogromno, čutimo hvaležnost. Nič ni samoumevno. Dar je vse. Smisel doživimo kot stranski učinek uresničenja prepoznane, smiselne naloge v našem življenju.«

Kljubovalna moč duha

»Prav ta nas dela velike, če damo ponižno priznanje veličini življenja in vsem njegovim obrazom. Velikokrat prav v ciljih prepoznamo smisel svojega življenja. V logoterapiji pravimo, da smisel udejanjamo z uresničevanjem vrednot. Ljudje kot duhovna bitja prepoznavamo vrednote na ustvarjalnem in doživljajskem področju, razvijamo vrednote stališč in na vseh teh si zastavljamo tudi cilje. Če življenje napolnjujemo s pozitivnimi vsebinami, nam to daje moč in občutek, da je naše življenje smiselno.«

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorduhovnostvzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|25. 11. 2022
Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

komentardružba

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

VEČ ...|25. 11. 2022
Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentardružba

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 8. 2022
Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

duhovnostsvetovanjepaliativna oskrba hudo bolnihprimer Vincent Lambertodtegnitev vode in hrane je umor

Življenje išče pot

Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

VEČ ...|24. 8. 2022
Primer Vincenta Lamberta je znamenje, da Evropa izgublja moralni kompas

Tudi tokrat smo odprli etično in moralno temo o tanki meji med evtanazijo in odklopom z aparatov. Naš gost je bil moralni teolog dr. Gabriel Kavčič, ki ga sprašujem o ravnanju svojcev v primeru Francoza Vincenta Laberta, ki so leta 2019 odklopili z aparatov. Vincent je bil v vegetativnem stanju z nizko stopnjo zavesti. Dihal je sam, a so mu odtegnili intravenozno hranjenje. Njegov primer se je tako znašel v središču razprave o pravici do dostojanstvene smrti.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjepaliativna oskrba hudo bolnihprimer Vincent Lambertodtegnitev vode in hrane je umor

Informativne oddaje

VEČ ...|22. 3. 2022
Utrip dneva dne 22. 3.

  • 27. dan vojne v Ukrajini. Zelenski pripravljen na pogovore o zavezi Ukrajine, da ne vstopi v zvezo NATO in statusu okupiranih območij. Biden opozarja, da bi Putin lahko uporabil kemično in biološko orožje.
  • Zunanji in obrambni ministri potrdili strateški kompas, ki predvideva bojne skupine za hiter odziv.
  • Pšenice v Sloveniji je dovolj do žetve, moramo pa storiti vse, da ta ostane v Sloveniji, opozarja minister Podgoršek.
  • Kljub energetskim solidarnostnim dodatkom mnogi v stiski, škofijske Karitas bodo pri stroških ogrevanja pomagale več kot 500 družinam oziroma posameznikom.
  • Se nam res bliža nov val epidemije? Včeraj skoraj 5 tisoč potrjenih okužb.
  • Sindikati ne izključujejo nove stavke zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Ocenjujejo, da pri ureditvi plačnih nesorazmerij ni premikov.
  • Vreme: sončno, s šibko burjo na Primorskem, v notranjosti pa vetrom vzhodnih smeri.
  • Požar nad Ajdovščino še vedno aktiven.
  • Svetovni dan voda opozarja na pomen podzemnih voda in pitne vode.
  • ŠPORT: Hokejisti Olimpije drevi z Beljakom za polfinale lige ICEHL

Utrip dneva dne 22. 3.

  • 27. dan vojne v Ukrajini. Zelenski pripravljen na pogovore o zavezi Ukrajine, da ne vstopi v zvezo NATO in statusu okupiranih območij. Biden opozarja, da bi Putin lahko uporabil kemično in biološko orožje.
  • Zunanji in obrambni ministri potrdili strateški kompas, ki predvideva bojne skupine za hiter odziv.
  • Pšenice v Sloveniji je dovolj do žetve, moramo pa storiti vse, da ta ostane v Sloveniji, opozarja minister Podgoršek.
  • Kljub energetskim solidarnostnim dodatkom mnogi v stiski, škofijske Karitas bodo pri stroških ogrevanja pomagale več kot 500 družinam oziroma posameznikom.
  • Se nam res bliža nov val epidemije? Včeraj skoraj 5 tisoč potrjenih okužb.
  • Sindikati ne izključujejo nove stavke zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Ocenjujejo, da pri ureditvi plačnih nesorazmerij ni premikov.
  • Vreme: sončno, s šibko burjo na Primorskem, v notranjosti pa vetrom vzhodnih smeri.
  • Požar nad Ajdovščino še vedno aktiven.
  • Svetovni dan voda opozarja na pomen podzemnih voda in pitne vode.
  • ŠPORT: Hokejisti Olimpije drevi z Beljakom za polfinale lige ICEHL

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 22. 3.
  • 27. dan vojne v Ukrajini. Zelenski pripravljen na pogovore o zavezi Ukrajine, da ne vstopi v zvezo NATO in statusu okupiranih območij. Biden opozarja, da bi Putin lahko uporabil kemično in biološko orožje.
  • Zunanji in obrambni ministri potrdili strateški kompas, ki predvideva bojne skupine za hiter odziv.
  • Pšenice v Sloveniji je dovolj do žetve, moramo pa storiti vse, da ta ostane v Sloveniji, opozarja minister Podgoršek.
  • Kljub energetskim solidarnostnim dodatkom mnogi v stiski, škofijske Karitas bodo pri stroških ogrevanja pomagale več kot 500 družinam oziroma posameznikom.
  • Se nam res bliža nov val epidemije? Včeraj skoraj 5 tisoč potrjenih okužb.
  • Sindikati ne izključujejo nove stavke zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Ocenjujejo, da pri ureditvi plačnih nesorazmerij ni premikov.
  • Vreme: sončno, s šibko burjo na Primorskem, v notranjosti pa vetrom vzhodnih smeri.
  • Požar nad Ajdovščino še vedno aktiven.
  • Svetovni dan voda opozarja na pomen podzemnih voda in pitne vode.
  • ŠPORT: Hokejisti Olimpije drevi z Beljakom za polfinale lige ICEHL
VEČ ...|22. 3. 2022
Utrip dneva dne 22. 3.
  • 27. dan vojne v Ukrajini. Zelenski pripravljen na pogovore o zavezi Ukrajine, da ne vstopi v zvezo NATO in statusu okupiranih območij. Biden opozarja, da bi Putin lahko uporabil kemično in biološko orožje.
  • Zunanji in obrambni ministri potrdili strateški kompas, ki predvideva bojne skupine za hiter odziv.
  • Pšenice v Sloveniji je dovolj do žetve, moramo pa storiti vse, da ta ostane v Sloveniji, opozarja minister Podgoršek.
  • Kljub energetskim solidarnostnim dodatkom mnogi v stiski, škofijske Karitas bodo pri stroških ogrevanja pomagale več kot 500 družinam oziroma posameznikom.
  • Se nam res bliža nov val epidemije? Včeraj skoraj 5 tisoč potrjenih okužb.
  • Sindikati ne izključujejo nove stavke zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Ocenjujejo, da pri ureditvi plačnih nesorazmerij ni premikov.
  • Vreme: sončno, s šibko burjo na Primorskem, v notranjosti pa vetrom vzhodnih smeri.
  • Požar nad Ajdovščino še vedno aktiven.
  • Svetovni dan voda opozarja na pomen podzemnih voda in pitne vode.
  • ŠPORT: Hokejisti Olimpije drevi z Beljakom za polfinale lige ICEHL

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 4. 2024
Kulturne novičke

Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.

Kulturne novičke

Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaMoškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele VrheFotohiša Pelikan

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|26. 4. 2024
Okusna omaka k pečenemu piščancu

Poslušalec bi rad pripravil okusno omako k pečenemu piščancu, ima tudi nekaj smetane ... Sestra Nikolina mu je svetovala, naj odvečno maščobo oz. mesni sok, ki nastane pri peki piščanca, odcedi in pripravi smetanov podmet. Smetani doda 2 žlički gorčice, lahko tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge in po želji nekaj gobovega ali česnovega instanta za pripravo kremne juhe ali pa pirine moke, kar razžvrkljamo med vodo. To zakuhamo v mesni sok od piščanca, lahko dodamo tudi nekaj narezanih gobic iz konzerve ali skrinje. Omaka bo okusnejša in lepo bo izgledalo, če bo možno potresti narezan drobnjak ...  

Okusna omaka k pečenemu piščancu

Poslušalec bi rad pripravil okusno omako k pečenemu piščancu, ima tudi nekaj smetane ... Sestra Nikolina mu je svetovala, naj odvečno maščobo oz. mesni sok, ki nastane pri peki piščanca, odcedi in pripravi smetanov podmet. Smetani doda 2 žlički gorčice, lahko tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge in po želji nekaj gobovega ali česnovega instanta za pripravo kremne juhe ali pa pirine moke, kar razžvrkljamo med vodo. To zakuhamo v mesni sok od piščanca, lahko dodamo tudi nekaj narezanih gobic iz konzerve ali skrinje. Omaka bo okusnejša in lepo bo izgledalo, če bo možno potresti narezan drobnjak ...  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 4. 2024
Viri pomoči za žrtve družinskega nasilja

V Sloveniji imajo žrtve nasilja kar nekaj virov pomoči na voljo. To so med drugim centri za socialno delo, brezplačna pravna in psihološka pomoč in varne nastanitve.  O tem je spregovorila  naša gostja Petra Strelec, ki je na osnovi osebne izkušnje z nasiljem med štirimi stenami napisala knjigo V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja. V pogovoru je sodeloval tudi logoterapevt Martin Lisec.

Viri pomoči za žrtve družinskega nasilja

V Sloveniji imajo žrtve nasilja kar nekaj virov pomoči na voljo. To so med drugim centri za socialno delo, brezplačna pravna in psihološka pomoč in varne nastanitve.  O tem je spregovorila  naša gostja Petra Strelec, ki je na osnovi osebne izkušnje z nasiljem med štirimi stenami napisala knjigo V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja. V pogovoru je sodeloval tudi logoterapevt Martin Lisec.

s. Meta Potočnik

žrtve nasiljaCSDpravna pomoč

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 4. 2024
Matjaž Maležič: Obrezovanje češenj je nujno opraviti v suhem vremenu

Morda se tudi vi ubadate z vprašanjem, zakaj se vaša češnja slabše razvija. Če je lani zgodaj odvrgla listje in je letos le malo odgnala in cvetela je temu lahko razlog tudi napad cvetne gnilobe, je v sredini – sadjarski svetovalnici povedal Matjaž Maležič. Prislunite nasvetu, kaj storiti-

Matjaž Maležič: Obrezovanje češenj je nujno opraviti v suhem vremenu

Morda se tudi vi ubadate z vprašanjem, zakaj se vaša češnja slabše razvija. Če je lani zgodaj odvrgla listje in je letos le malo odgnala in cvetela je temu lahko razlog tudi napad cvetne gnilobe, je v sredini – sadjarski svetovalnici povedal Matjaž Maležič. Prislunite nasvetu, kaj storiti-

Robert Božič

sadjarstvopozebačešnjeslaba rast