V Galeriji DLUL so sinoči (31. 1. 2024) odprli razstavo akademika Jožefa Muhoviča.
V Galeriji DLUL so sinoči (31. 1. 2024) odprli razstavo akademika Jožefa Muhoviča.
Prvega januarja smo obeležili Svetovni dan miru in zato gostili prof. dr. Jožefa Magdiča, zdravnika psihiatra in psihoanalitika, ki zase pravi, da je zdravnik dušeslovec. Prepričan je, da nam razpršenost življenja prinaša dušni nemir, na kar pa imamo nekaj vpliva.
Prvega januarja smo obeležili Svetovni dan miru in zato gostili prof. dr. Jožefa Magdiča, zdravnika psihiatra in psihoanalitika, ki zase pravi, da je zdravnik dušeslovec. Prepričan je, da nam razpršenost življenja prinaša dušni nemir, na kar pa imamo nekaj vpliva.
V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, ki je povedala, s kakšnimi mislimi se zazira v letošnji advent in tudi kakšne darove je v njeno življenje prinesla starost.
V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, ki je povedala, s kakšnimi mislimi se zazira v letošnji advent in tudi kakšne darove je v njeno življenje prinesla starost.
Z nami je bil likovni teoretik, akademski slikar in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jožef Muhovič. Bil je profesor na Akademiji za likovno umetnost. Ob odhodu v pokoj je pripravil zadnje predavanje, ki ga je naslovil: »Pol stoletja v vzvratnem ogledalu«. Dogodek so zaradi velikega zanimanja ponovili, nam pa je služil kot osnova za pogovor o umetnosti, o obzorjih njegove likovne prakse in tudi o poklicu pedagoga. Gost nam je razkril tudi delček družinske zgodovine, ki jo je zaznamovala druga svetovna vojna, ker pa je bil pogovor na sporedu le teden dni pred najpomembnejšim državnim praznikom Dnevom državnosti, smo del posvetili tudi slovenski identiteti in vprašanjem pomena samostojnosti.
Z nami je bil likovni teoretik, akademski slikar in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jožef Muhovič. Bil je profesor na Akademiji za likovno umetnost. Ob odhodu v pokoj je pripravil zadnje predavanje, ki ga je naslovil: »Pol stoletja v vzvratnem ogledalu«. Dogodek so zaradi velikega zanimanja ponovili, nam pa je služil kot osnova za pogovor o umetnosti, o obzorjih njegove likovne prakse in tudi o poklicu pedagoga. Gost nam je razkril tudi delček družinske zgodovine, ki jo je zaznamovala druga svetovna vojna, ker pa je bil pogovor na sporedu le teden dni pred najpomembnejšim državnim praznikom Dnevom državnosti, smo del posvetili tudi slovenski identiteti in vprašanjem pomena samostojnosti.
Izjava poslanca NSi Jožefa Horvata o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Izjava poslanca NSi Jožefa Horvata o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.
Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.