Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 7. 2020
Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka
Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.
VEČ ...|7. 7. 2020
Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka
Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Svetnik dneva

VEČ ...|6. 7. 2020
Sv. Marija Goretti

Svetnik dneva

Sv. Marija Goretti
VEČ ...|6. 7. 2020

S svetnikom na ti

VEČ ...|6. 7. 2020
Sv. Marija Goretti

S svetnikom na ti

Sv. Marija Goretti
VEČ ...|6. 7. 2020

Moja zgodba

VEČ ...|5. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Marjan Rogić in Andrej Aplenc

V oddaji Moja zgodba lahko v poletnih mesecih spremljate predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.

Goli otok po 70. letih - Marjan Rogić in Andrej Aplenc

V oddaji Moja zgodba lahko v poletnih mesecih spremljate predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.

spominGoli otokMarjan RogićAndrej Aplenc

Moja zgodba

Goli otok po 70. letih - Marjan Rogić in Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba lahko v poletnih mesecih spremljate predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.
VEČ ...|5. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Marjan Rogić in Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba lahko v poletnih mesecih spremljate predavanja o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, kjer je socialistična oblast prevzgajala sovražnike naroda in države. Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pričevanjema Marijana Rogića in Andreja Aplenca, ki sta bila zaprta v tem taborišču.

Jože Bartolj

spominGoli otokMarjan RogićAndrej Aplenc

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 6. 2020
Pomor čebel, vpliv padavin na kmetovanje in prodajna veriga

V tokratni kmetijski oddaji o množičnem pomoru čebel na Hrvaškem, vplivu najprej sušnega in nato deževnega obdobja na kmetovanje, ter o prodajni verigi od vil do vilic. Z nami sta bila gosta mag. Marijan Dolenšek in novi predsednik ZZS Borut Florijančič.

Pomor čebel, vpliv padavin na kmetovanje in prodajna veriga

V tokratni kmetijski oddaji o množičnem pomoru čebel na Hrvaškem, vplivu najprej sušnega in nato deževnega obdobja na kmetovanje, ter o prodajni verigi od vil do vilic. Z nami sta bila gosta mag. Marijan Dolenšek in novi predsednik ZZS Borut Florijančič.

kmetijstvodružbakomentarsvetovanje

Kmetijska oddaja

Pomor čebel, vpliv padavin na kmetovanje in prodajna veriga
V tokratni kmetijski oddaji o množičnem pomoru čebel na Hrvaškem, vplivu najprej sušnega in nato deževnega obdobja na kmetovanje, ter o prodajni verigi od vil do vilic. Z nami sta bila gosta mag. Marijan Dolenšek in novi predsednik ZZS Borut Florijančič.
VEČ ...|21. 6. 2020
Pomor čebel, vpliv padavin na kmetovanje in prodajna veriga
V tokratni kmetijski oddaji o množičnem pomoru čebel na Hrvaškem, vplivu najprej sušnega in nato deževnega obdobja na kmetovanje, ter o prodajni verigi od vil do vilic. Z nami sta bila gosta mag. Marijan Dolenšek in novi predsednik ZZS Borut Florijančič.

Robert Božič

kmetijstvodružbakomentarsvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|20. 6. 2020
Sv. maša iz bazilike Marija Pomagaj Brezje dne 20. 6.

Somaševanje v baziliki Marije Pomagaj je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Prepeval je ženski tercet Nataša, Anica in Natalija, z orglami jih je spremljal Tadej Jakopič.

Sv. maša iz bazilike Marija Pomagaj Brezje dne 20. 6.

Somaševanje v baziliki Marije Pomagaj je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Prepeval je ženski tercet Nataša, Anica in Natalija, z orglami jih je spremljal Tadej Jakopič.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz bazilike Marija Pomagaj Brezje dne 20. 6.
Somaševanje v baziliki Marije Pomagaj je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Prepeval je ženski tercet Nataša, Anica in Natalija, z orglami jih je spremljal Tadej Jakopič.
VEČ ...|20. 6. 2020
Sv. maša iz bazilike Marija Pomagaj Brezje dne 20. 6.
Somaševanje v baziliki Marije Pomagaj je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Prepeval je ženski tercet Nataša, Anica in Natalija, z orglami jih je spremljal Tadej Jakopič.

Franc Šuštar

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 6. 2020
Dan žit - Gorenjska

Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj je povabila na gorenjski Dan žit.

Dan žit - Gorenjska

Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj je povabila na gorenjski Dan žit.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dan žit - Gorenjska
Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj je povabila na gorenjski Dan žit.
VEČ ...|10. 6. 2020
Dan žit - Gorenjska
Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj je povabila na gorenjski Dan žit.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Karitas

VEČ ...|7. 6. 2020
Pogovor z župnikom Marijanom Feslom

V oddaji Karitas ste slišali pogovor z župnikom Marijanom Feslom, voditeljem Župnijske karitas Hajdina in dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč.

Pogovor z župnikom Marijanom Feslom

V oddaji Karitas ste slišali pogovor z župnikom Marijanom Feslom, voditeljem Župnijske karitas Hajdina in dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč.

pogovor

Karitas

Pogovor z župnikom Marijanom Feslom
V oddaji Karitas ste slišali pogovor z župnikom Marijanom Feslom, voditeljem Župnijske karitas Hajdina in dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč.
VEČ ...|7. 6. 2020
Pogovor z župnikom Marijanom Feslom
V oddaji Karitas ste slišali pogovor z župnikom Marijanom Feslom, voditeljem Župnijske karitas Hajdina in dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč.

Petra Stopar

pogovor

Duhovna misel

VEČ ...|1. 6. 2020
Ohraniti. Premišljevati.

Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, ki je ležalo v jaslih. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede, ohranila in premišljevala v svojem srcu.(Lk 2, 16-19)

Ohraniti. Premišljevati.

Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, ki je ležalo v jaslih. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede, ohranila in premišljevala v svojem srcu.(Lk 2, 16-19)

duhovnost

Duhovna misel

Ohraniti. Premišljevati.
Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, ki je ležalo v jaslih. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede, ohranila in premišljevala v svojem srcu.(Lk 2, 16-19)
VEČ ...|1. 6. 2020
Ohraniti. Premišljevati.
Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, ki je ležalo v jaslih. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede, ohranila in premišljevala v svojem srcu.(Lk 2, 16-19)

Gregor Čušin

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Ritem srca

VEČ ...|27. 5. 2020
Fantovski krščanski pop in dekliški nežni glasovi

Spoznavali smo svežo glasbo mlajših krščanskih pop glasbenikov Coltona Dixona in Austina Frencha, z nežnejšimi ritmi pa sta nas nagovarjali Ellie Button in argentinska pevka Athenas.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Colton Dixon - Miracles, Austin French - Freedom Hymn, Austin French - Wake Up Sleeper, Ellie Button - My Beautiful Child, Athenas (feat. Nico Cabrera) - Pieta (Dulce Madre).

Fantovski krščanski pop in dekliški nežni glasovi

Spoznavali smo svežo glasbo mlajših krščanskih pop glasbenikov Coltona Dixona in Austina Frencha, z nežnejšimi ritmi pa sta nas nagovarjali Ellie Button in argentinska pevka Athenas.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Colton Dixon - Miracles, Austin French - Freedom Hymn, Austin French - Wake Up Sleeper, Ellie Button - My Beautiful Child, Athenas (feat. Nico Cabrera) - Pieta (Dulce Madre).

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Ritem srca

Fantovski krščanski pop in dekliški nežni glasovi
Spoznavali smo svežo glasbo mlajših krščanskih pop glasbenikov Coltona Dixona in Austina Frencha, z nežnejšimi ritmi pa sta nas nagovarjali Ellie Button in argentinska pevka Athenas.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Colton Dixon - Miracles, Austin French - Freedom Hymn, Austin French - Wake Up Sleeper, Ellie Button - My Beautiful Child, Athenas (feat. Nico Cabrera) - Pieta (Dulce Madre).
VEČ ...|27. 5. 2020
Fantovski krščanski pop in dekliški nežni glasovi
Spoznavali smo svežo glasbo mlajših krščanskih pop glasbenikov Coltona Dixona in Austina Frencha, z nežnejšimi ritmi pa sta nas nagovarjali Ellie Button in argentinska pevka Athenas.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Colton Dixon - Miracles, Austin French - Freedom Hymn, Austin French - Wake Up Sleeper, Ellie Button - My Beautiful Child, Athenas (feat. Nico Cabrera) - Pieta (Dulce Madre).

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 5. 2020
Marija Priprošnjica

Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

Marija Priprošnjica

Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

družbaduhovnost

Vstani in hodi

Marija Priprošnjica
Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.
VEČ ...|24. 5. 2020
Marija Priprošnjica
Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

Tone Planinšek

družbaduhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|24. 5. 2020
Marija Pomočnica kristjanov

Marija Pomočnica kristjanov

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Marija Pomočnica kristjanov
VEČ ...|24. 5. 2020
Marija Pomočnica kristjanov

Jure Sešek

duhovnostspomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 5. 2020
Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

družbakulturapogovordediščinakulinarikazgodovina

Zakladi naše dediščine

Koroška
Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.
VEČ ...|19. 5. 2020
Koroška
Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Nataša Ličen

družbakulturapogovordediščinakulinarikazgodovina

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|13. 5. 2020
Marija in Jožef morata oditi

Polonina sestrica Lučka je v šoli dobila novo sošolko. Ime ji je Rahela in prihaja iz Sirije. V šoli so deklico lepo sprejeli, nekateri pa so se iz nje norčevali.

Marija in Jožef morata oditi

Polonina sestrica Lučka je v šoli dobila novo sošolko. Ime ji je Rahela in prihaja iz Sirije. V šoli so deklico lepo sprejeli, nekateri pa so se iz nje norčevali.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija in Jožef morata oditi
Polonina sestrica Lučka je v šoli dobila novo sošolko. Ime ji je Rahela in prihaja iz Sirije. V šoli so deklico lepo sprejeli, nekateri pa so se iz nje norčevali.
VEČ ...|13. 5. 2020
Marija in Jožef morata oditi
Polonina sestrica Lučka je v šoli dobila novo sošolko. Ime ji je Rahela in prihaja iz Sirije. V šoli so deklico lepo sprejeli, nekateri pa so se iz nje norčevali.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|12. 5. 2020
Smučanje

Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!

Smučanje

Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Smučanje
Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!
VEČ ...|12. 5. 2020
Smučanje
Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Sveta maša

VEČ ...|10. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.

duhovnost

Sveta maša

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.
VEČ ...|10. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|9. 5. 2020
Marija pomaga

Žana je na svoje prvo srečanje z Marijo pri Polonini družini pripeljala tudi mamico. Žana je resno vzela Polonine besede, da lahko Marijo prosi kar koli in ji bo pomagala. Imela je zahtevno željo, a Marija je dobrega srca.

Marija pomaga

Žana je na svoje prvo srečanje z Marijo pri Polonini družini pripeljala tudi mamico. Žana je resno vzela Polonine besede, da lahko Marijo prosi kar koli in ji bo pomagala. Imela je zahtevno željo, a Marija je dobrega srca.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija pomaga
Žana je na svoje prvo srečanje z Marijo pri Polonini družini pripeljala tudi mamico. Žana je resno vzela Polonine besede, da lahko Marijo prosi kar koli in ji bo pomagala. Imela je zahtevno željo, a Marija je dobrega srca.
VEČ ...|9. 5. 2020
Marija pomaga
Žana je na svoje prvo srečanje z Marijo pri Polonini družini pripeljala tudi mamico. Žana je resno vzela Polonine besede, da lahko Marijo prosi kar koli in ji bo pomagala. Imela je zahtevno željo, a Marija je dobrega srca.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Svetnik dneva

VEČ ...|9. 5. 2020
Sv. Marija Terezija Gerhadinger

Sv. Marija Terezija Gerhadinger

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Marija Terezija Gerhadinger
VEČ ...|9. 5. 2020
Sv. Marija Terezija Gerhadinger

Jure Sešek

duhovnostspomin

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|8. 5. 2020
Marija pride k nam na obisk

Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …

Marija pride k nam na obisk

Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija pride k nam na obisk
Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …
VEČ ...|8. 5. 2020
Marija pride k nam na obisk
Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|7. 5. 2020
Marija dobi obisk

Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

Marija dobi obisk

Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija dobi obisk
Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.
VEČ ...|7. 5. 2020
Marija dobi obisk
Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|5. 5. 2020
Marija, mlada deklica

»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.

Marija, mlada deklica

»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija, mlada deklica
»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.
VEČ ...|5. 5. 2020
Marija, mlada deklica
»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|3. 5. 2020
Marijin rojstni dan

Veste, da Marija pomaga tudi v šoli? Polonin brat Maks je pri angleščini dobil dva »cveka« in vedel je, da se bo moral zelo potruditi, če bo želel popraviti oceno. Babica ga je spomnila, naj za pomoč prosi tudi Marijo. Na dan testa je s seboj vzel Marijino podobico …

Marijin rojstni dan

Veste, da Marija pomaga tudi v šoli? Polonin brat Maks je pri angleščini dobil dva »cveka« in vedel je, da se bo moral zelo potruditi, če bo želel popraviti oceno. Babica ga je spomnila, naj za pomoč prosi tudi Marijo. Na dan testa je s seboj vzel Marijino podobico …

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marijin rojstni dan
Veste, da Marija pomaga tudi v šoli? Polonin brat Maks je pri angleščini dobil dva »cveka« in vedel je, da se bo moral zelo potruditi, če bo želel popraviti oceno. Babica ga je spomnila, naj za pomoč prosi tudi Marijo. Na dan testa je s seboj vzel Marijino podobico …
VEČ ...|3. 5. 2020
Marijin rojstni dan
Veste, da Marija pomaga tudi v šoli? Polonin brat Maks je pri angleščini dobil dva »cveka« in vedel je, da se bo moral zelo potruditi, če bo želel popraviti oceno. Babica ga je spomnila, naj za pomoč prosi tudi Marijo. Na dan testa je s seboj vzel Marijino podobico …

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Sveta maša

VEČ ...|19. 4. 2020
Bela nedelja - prenos posnetka svete maši iz mariborske stolnice

Na Belo nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem in igranjem spremljala Marija Sedej. Za prenos posnetka je poskrbela ekipa RTV Slovenija.

Bela nedelja - prenos posnetka svete maši iz mariborske stolnice

Na Belo nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem in igranjem spremljala Marija Sedej. Za prenos posnetka je poskrbela ekipa RTV Slovenija.

duhovnost

Sveta maša

Bela nedelja - prenos posnetka svete maši iz mariborske stolnice
Na Belo nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem in igranjem spremljala Marija Sedej. Za prenos posnetka je poskrbela ekipa RTV Slovenija.
VEČ ...|19. 4. 2020
Bela nedelja - prenos posnetka svete maši iz mariborske stolnice
Na Belo nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem in igranjem spremljala Marija Sedej. Za prenos posnetka je poskrbela ekipa RTV Slovenija.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|8. 4. 2020
Sv. Julija Marija Roza Billiart

Sv. Julija Marija Roza Billiart

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Julija Marija Roza Billiart
VEČ ...|8. 4. 2020
Sv. Julija Marija Roza Billiart

Jure Sešek

duhovnostspomin

Duhovna misel

VEČ ...|6. 4. 2020
Dati vse

Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi.

Dati vse

Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi.

duhovnost

Duhovna misel

Dati vse
Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi.
VEČ ...|6. 4. 2020
Dati vse
Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi.

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|30. 3. 2020
Svetovalnica: Marija Krebelj

V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Svetovalnica: Marija Krebelj

V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

duhovnost

Svetovalnica

Svetovalnica: Marija Krebelj
V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.
VEČ ...|30. 3. 2020
Svetovalnica: Marija Krebelj
V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Jure Sešek

duhovnost

Radijski misijon 2020

VEČ ...|30. 3. 2020
Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj

V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj

V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj
V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.
VEČ ...|30. 3. 2020
Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj
V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Jure Sešek

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Ostanimo povezani

VEČ ...|25. 3. 2020
p. Andraž Arko - Biti kot Marija

Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.

p. Andraž Arko - Biti kot Marija

Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.

duhovnostkoronavirus

Ostanimo povezani

p. Andraž Arko - Biti kot Marija
Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.
VEČ ...|25. 3. 2020
p. Andraž Arko - Biti kot Marija
Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.

Marjan Bunič

duhovnostkoronavirus

Dogodki

VEČ ...|25. 3. 2020
p. Andraž Arko - Biti kot Marija

Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.

p. Andraž Arko - Biti kot Marija

Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.

duhovnost

Dogodki

p. Andraž Arko - Biti kot Marija
Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.
VEČ ...|25. 3. 2020
p. Andraž Arko - Biti kot Marija
Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.

Marjan Bunič

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|25. 3. 2020
Gospodovo oznanjenje

Na današnji dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.O tem velikem trenutku sv. Bernard razmišlja: Vsa nebesa so trepetaje čakala na Marijin odgovor ali bo pristala na Božjo ponudbo.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

Gospodovo oznanjenje

Na današnji dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.O tem velikem trenutku sv. Bernard razmišlja: Vsa nebesa so trepetaje čakala na Marijin odgovor ali bo pristala na Božjo ponudbo.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

duhovnostnagovorMarija

Duhovni nagovor

Gospodovo oznanjenje
Na današnji dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.O tem velikem trenutku sv. Bernard razmišlja: Vsa nebesa so trepetaje čakala na Marijin odgovor ali bo pristala na Božjo ponudbo.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|25. 3. 2020
Gospodovo oznanjenje
Na današnji dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.O tem velikem trenutku sv. Bernard razmišlja: Vsa nebesa so trepetaje čakala na Marijin odgovor ali bo pristala na Božjo ponudbo.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

Andrej Glavan

duhovnostnagovorMarija

Duhovna misel

VEČ ...|25. 3. 2020
Na novo pot

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In vstopil je k njej in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. (Lk 1, 26 – 29)

Na novo pot

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In vstopil je k njej in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. (Lk 1, 26 – 29)

duhovnost

Duhovna misel

Na novo pot
V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In vstopil je k njej in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. (Lk 1, 26 – 29)
VEČ ...|25. 3. 2020
Na novo pot
V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In vstopil je k njej in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. (Lk 1, 26 – 29)

Gregor Čušin

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|16. 2. 2020
Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.

Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .

Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.

Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.
Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .
VEČ ...|16. 2. 2020
Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.
Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 1. 2020
O grožnji karantenskih organizmov

Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo pomenijo karantenski organizmi in invazivne rastline.

O grožnji karantenskih organizmov

Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo pomenijo karantenski organizmi in invazivne rastline.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

O grožnji karantenskih organizmov
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo pomenijo karantenski organizmi in invazivne rastline.
VEČ ...|29. 1. 2020
O grožnji karantenskih organizmov
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo pomenijo karantenski organizmi in invazivne rastline.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 1. 2020
Tudi letos bodo podlubniki ogrožali naše gozdove

Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo gozdovom tudi letos pomenijo podlubniki.

Tudi letos bodo podlubniki ogrožali naše gozdove

Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo gozdovom tudi letos pomenijo podlubniki.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Tudi letos bodo podlubniki ogrožali naše gozdove
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo gozdovom tudi letos pomenijo podlubniki.
VEČ ...|28. 1. 2020
Tudi letos bodo podlubniki ogrožali naše gozdove
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo gozdovom tudi letos pomenijo podlubniki.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 1. 2020
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.
V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.
VEČ ...|26. 1. 2020
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.
V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Mladoskop

VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.
VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Nataša Ličen

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 1. 2020
Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.
Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.
VEČ ...|19. 1. 2020
Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.
Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Doživetja narave

VEČ ...|17. 1. 2020
Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah

V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...

Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah

V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...

alpinizemplezanjenaravašport

Doživetja narave

Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah
V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...
VEČ ...|17. 1. 2020
Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah
V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...

Blaž Lesnik

alpinizemplezanjenaravašport

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 1. 2020
236. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

236. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

236. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …
VEČ ...|16. 1. 2020
236. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

O klasiki drugače

VEČ ...|12. 1. 2020
Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.

V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.

Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.

V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.
V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.
VEČ ...|12. 1. 2020
Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.
V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|5. 1. 2020
Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.

Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.

Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.

Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.
Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.
VEČ ...|5. 1. 2020
Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.
Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 1. 2020
234. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …

234. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

234. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …
VEČ ...|2. 1. 2020
234. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|1. 1. 2020
Sv. Marija

Sv. Marija

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Marija
VEČ ...|1. 1. 2020
Sv. Marija

Jure Sešek

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|29. 12. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.

Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.

Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.
Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.
VEČ ...|29. 12. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.
Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|23. 12. 2019
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah

Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah

Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|23. 12. 2019
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Duhovna misel

VEČ ...|21. 12. 2019
Sprejmite jo

Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. (Lk 1, 39)

Sprejmite jo

Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. (Lk 1, 39)

duhovnost

Duhovna misel

Sprejmite jo
Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. (Lk 1, 39)
VEČ ...|21. 12. 2019
Sprejmite jo
Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. (Lk 1, 39)

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 12. 2019
Simpozij Milko Matičetov Padova - V spomin Marjanu Miklavcu

Pogovor z ddr, prof. Marijo Stanonik o mednarodnem znanstvem simpoziju o Milku Matičetovem v Padovi.Pred nekaj dnevi je v naročje večnega slikarja odšel kraški slikar Marjan Miklavec iz Sežane, rojen leta 1938.

Simpozij Milko Matičetov Padova - V spomin Marjanu Miklavcu

Pogovor z ddr, prof. Marijo Stanonik o mednarodnem znanstvem simpoziju o Milku Matičetovem v Padovi.Pred nekaj dnevi je v naročje večnega slikarja odšel kraški slikar Marjan Miklavec iz Sežane, rojen leta 1938.

kulturaMarija StanonikMarjan Miklavec

Kulturni utrinki

Simpozij Milko Matičetov Padova - V spomin Marjanu Miklavcu
Pogovor z ddr, prof. Marijo Stanonik o mednarodnem znanstvem simpoziju o Milku Matičetovem v Padovi.Pred nekaj dnevi je v naročje večnega slikarja odšel kraški slikar Marjan Miklavec iz Sežane, rojen leta 1938.
VEČ ...|20. 12. 2019
Simpozij Milko Matičetov Padova - V spomin Marjanu Miklavcu
Pogovor z ddr, prof. Marijo Stanonik o mednarodnem znanstvem simpoziju o Milku Matičetovem v Padovi.Pred nekaj dnevi je v naročje večnega slikarja odšel kraški slikar Marjan Miklavec iz Sežane, rojen leta 1938.

Jože Bartolj

kulturaMarija StanonikMarjan Miklavec

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|8. 7. 2020
Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Helena Križnik

družbakoronaviruspolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|14. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Naš pogled

VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Nataša Ličen

družbakomentarkulturaodnosipolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Rožni venec

VEČ ...|14. 7. 2020
Žalostni del dne 14. 7.

Molili so radiijski sodelavci. Molitev je vodil nadškof Stanislav Zore.

Žalostni del dne 14. 7.

Molili so radiijski sodelavci. Molitev je vodil nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|14. 7. 2020
Sv. Kamil de Lellis

Sv. Kamil de Lellis

Mateja Feltrin Novljan

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 7. 2020
Odmevi s prireditev Pa se sliš

Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Odmevi s prireditev Pa se sliš

Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan