Svetovalnica

VEČ ...|30. 3. 2020
Svetovalnica: Marija Krebelj

V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Svetovalnica: Marija Krebelj

V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

duhovnost

Svetovalnica

Svetovalnica: Marija Krebelj
V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.
VEČ ...|30. 3. 2020
Svetovalnica: Marija Krebelj
V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Jure Sešek

duhovnost

Radijski misijon 2020

VEČ ...|30. 3. 2020
Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj

V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj

V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj
V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.
VEČ ...|30. 3. 2020
Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj
V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Jure Sešek

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Dogodki

VEČ ...|25. 3. 2020
p. Andraž Arko - Biti kot Marija

Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.

p. Andraž Arko - Biti kot Marija

Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.

duhovnost

Dogodki

p. Andraž Arko - Biti kot Marija
Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.
VEČ ...|25. 3. 2020
p. Andraž Arko - Biti kot Marija
Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.

Marjan Bunič

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|25. 3. 2020
Gospodovo oznanjenje

Na današnji dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.O tem velikem trenutku sv. Bernard razmišlja: Vsa nebesa so trepetaje čakala na Marijin odgovor ali bo pristala na Božjo ponudbo.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

Gospodovo oznanjenje

Na današnji dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.O tem velikem trenutku sv. Bernard razmišlja: Vsa nebesa so trepetaje čakala na Marijin odgovor ali bo pristala na Božjo ponudbo.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

duhovnostnagovorMarija

Duhovni nagovor

Gospodovo oznanjenje
Na današnji dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.O tem velikem trenutku sv. Bernard razmišlja: Vsa nebesa so trepetaje čakala na Marijin odgovor ali bo pristala na Božjo ponudbo.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|25. 3. 2020
Gospodovo oznanjenje
Na današnji dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.O tem velikem trenutku sv. Bernard razmišlja: Vsa nebesa so trepetaje čakala na Marijin odgovor ali bo pristala na Božjo ponudbo.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

Andrej Glavan

duhovnostnagovorMarija

Duhovna misel

VEČ ...|25. 3. 2020
Na novo pot

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In vstopil je k njej in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. (Lk 1, 26 – 29)

Na novo pot

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In vstopil je k njej in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. (Lk 1, 26 – 29)

duhovnost

Duhovna misel

Na novo pot
V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In vstopil je k njej in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. (Lk 1, 26 – 29)
VEČ ...|25. 3. 2020
Na novo pot
V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In vstopil je k njej in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. (Lk 1, 26 – 29)

Gregor Čušin

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|16. 2. 2020
Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.

Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .

Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.

Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.
Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .
VEČ ...|16. 2. 2020
Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.
Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 1. 2020
O grožnji karantenskih organizmov

Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo pomenijo karantenski organizmi in invazivne rastline.

O grožnji karantenskih organizmov

Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo pomenijo karantenski organizmi in invazivne rastline.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

O grožnji karantenskih organizmov
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo pomenijo karantenski organizmi in invazivne rastline.
VEČ ...|29. 1. 2020
O grožnji karantenskih organizmov
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo pomenijo karantenski organizmi in invazivne rastline.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 1. 2020
Tudi letos bodo podlubniki ogrožali naše gozdove

Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo gozdovom tudi letos pomenijo podlubniki.

Tudi letos bodo podlubniki ogrožali naše gozdove

Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo gozdovom tudi letos pomenijo podlubniki.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Tudi letos bodo podlubniki ogrožali naše gozdove
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo gozdovom tudi letos pomenijo podlubniki.
VEČ ...|28. 1. 2020
Tudi letos bodo podlubniki ogrožali naše gozdove
Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo gozdovom tudi letos pomenijo podlubniki.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 1. 2020
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.
V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.
VEČ ...|26. 1. 2020
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.
V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Mladoskop

VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.
VEČ ...|24. 1. 2020
Pišem z roko
Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Nataša Ličen

izobraževanjemladikulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 1. 2020
Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.
Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.
VEČ ...|19. 1. 2020
Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.
Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Doživetja narave

VEČ ...|17. 1. 2020
Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah

V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...

Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah

V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...

alpinizemplezanjenaravašport

Doživetja narave

Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah
V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...
VEČ ...|17. 1. 2020
Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah
V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...

Blaž Lesnik

alpinizemplezanjenaravašport

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 1. 2020
236. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

236. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

236. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …
VEČ ...|16. 1. 2020
236. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

O klasiki drugače

VEČ ...|12. 1. 2020
Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.

V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.

Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.

V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.
V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.
VEČ ...|12. 1. 2020
Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.
V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|5. 1. 2020
Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.

Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.

Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.

Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.
Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.
VEČ ...|5. 1. 2020
Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.
Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 1. 2020
234. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …

234. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

234. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …
VEČ ...|2. 1. 2020
234. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|1. 1. 2020
Sv. Marija

Sv. Marija

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Marija
VEČ ...|1. 1. 2020
Sv. Marija

Jure Sešek

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|29. 12. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.

Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.

Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.
Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.
VEČ ...|29. 12. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.
Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|23. 12. 2019
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah

Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah

Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|23. 12. 2019
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Duhovna misel

VEČ ...|21. 12. 2019
Sprejmite jo

Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. (Lk 1, 39)

Sprejmite jo

Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. (Lk 1, 39)

duhovnost

Duhovna misel

Sprejmite jo
Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. (Lk 1, 39)
VEČ ...|21. 12. 2019
Sprejmite jo
Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. (Lk 1, 39)

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 12. 2019
Simpozij Milko Matičetov Padova - V spomin Marjanu Miklavcu

Pogovor z ddr, prof. Marijo Stanonik o mednarodnem znanstvem simpoziju o Milku Matičetovem v Padovi.Pred nekaj dnevi je v naročje večnega slikarja odšel kraški slikar Marjan Miklavec iz Sežane, rojen leta 1938.

Simpozij Milko Matičetov Padova - V spomin Marjanu Miklavcu

Pogovor z ddr, prof. Marijo Stanonik o mednarodnem znanstvem simpoziju o Milku Matičetovem v Padovi.Pred nekaj dnevi je v naročje večnega slikarja odšel kraški slikar Marjan Miklavec iz Sežane, rojen leta 1938.

kulturaMarija StanonikMarjan Miklavec

Kulturni utrinki

Simpozij Milko Matičetov Padova - V spomin Marjanu Miklavcu
Pogovor z ddr, prof. Marijo Stanonik o mednarodnem znanstvem simpoziju o Milku Matičetovem v Padovi.Pred nekaj dnevi je v naročje večnega slikarja odšel kraški slikar Marjan Miklavec iz Sežane, rojen leta 1938.
VEČ ...|20. 12. 2019
Simpozij Milko Matičetov Padova - V spomin Marjanu Miklavcu
Pogovor z ddr, prof. Marijo Stanonik o mednarodnem znanstvem simpoziju o Milku Matičetovem v Padovi.Pred nekaj dnevi je v naročje večnega slikarja odšel kraški slikar Marjan Miklavec iz Sežane, rojen leta 1938.

Jože Bartolj

kulturaMarija StanonikMarjan Miklavec

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|19. 12. 2019
232. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ti si moja ljubezen, Ave Marija in Lastovka - Elda Viler, Alle Porte Del Sole - Gigliola Cinquetti, Glas tišine – Oto Pestner, Just when I needed you most - Randy VanWarmer, Ne vem, kaj na storim - Alenka Pinterič, Who’ll com with me – Kelly family, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Padam, padam - Edith Piaf, Srce je cigan – Majda Sepe, La valle del eden - Nino de Angelo. Bad Moon Rising - Credence Clearwater Revival ...

232. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ti si moja ljubezen, Ave Marija in Lastovka - Elda Viler, Alle Porte Del Sole - Gigliola Cinquetti, Glas tišine – Oto Pestner, Just when I needed you most - Randy VanWarmer, Ne vem, kaj na storim - Alenka Pinterič, Who’ll com with me – Kelly family, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Padam, padam - Edith Piaf, Srce je cigan – Majda Sepe, La valle del eden - Nino de Angelo. Bad Moon Rising - Credence Clearwater Revival ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

232. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ti si moja ljubezen, Ave Marija in Lastovka - Elda Viler, Alle Porte Del Sole - Gigliola Cinquetti, Glas tišine – Oto Pestner, Just when I needed you most - Randy VanWarmer, Ne vem, kaj na storim - Alenka Pinterič, Who’ll com with me – Kelly family, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Padam, padam - Edith Piaf, Srce je cigan – Majda Sepe, La valle del eden - Nino de Angelo. Bad Moon Rising - Credence Clearwater Revival ...
VEČ ...|19. 12. 2019
232. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ti si moja ljubezen, Ave Marija in Lastovka - Elda Viler, Alle Porte Del Sole - Gigliola Cinquetti, Glas tišine – Oto Pestner, Just when I needed you most - Randy VanWarmer, Ne vem, kaj na storim - Alenka Pinterič, Who’ll com with me – Kelly family, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Padam, padam - Edith Piaf, Srce je cigan – Majda Sepe, La valle del eden - Nino de Angelo. Bad Moon Rising - Credence Clearwater Revival ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

O klasiki drugače

VEČ ...|15. 12. 2019
Tri Marijne pesmi: O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta.

V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi (O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta) in poslušali drugi del oratorija Mesija.

Tri Marijne pesmi: O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta.

V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi (O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta) in poslušali drugi del oratorija Mesija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri Marijne pesmi: O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta.
V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi (O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta) in poslušali drugi del oratorija Mesija.
VEČ ...|15. 12. 2019
Tri Marijne pesmi: O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta.
V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi (O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta) in poslušali drugi del oratorija Mesija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|8. 12. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

glasbaizobraževanjekulturaduhovnost

O klasiki drugače

Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.
Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.
VEČ ...|8. 12. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.
Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbaizobraževanjekulturaduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|5. 12. 2019
Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo

Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.

Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo

Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.

komentar

Komentar Družina

Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo
Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.
VEČ ...|5. 12. 2019
Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo
Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.

Marija Burnik

komentar

Iz Betanije

VEČ ...|11. 11. 2019
Posledice alkoholizma

Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

Posledice alkoholizma

Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

družbaodnosipogovorsvetovanje

Iz Betanije

Posledice alkoholizma
Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.
VEČ ...|11. 11. 2019
Posledice alkoholizma
Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorsvetovanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|31. 10. 2019
225. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo se smo se med drugim spomnili glasbenikov, ki so v tem letu odšli v večnost: Staneta Mancinija, Doris Day, Karla Gotta, Đela Jusića, Djura Penzeša, Šerbi, Urbana Kodra … Predvajali smo: Brez tebe – Ivanka Kraševec, Che Sara in Ja toužim po živote – Karel Gott; Kam letijo lastovke in Ko pride večer - Stane Mancini, Marijana – Dubrovački trubaduri, Pazza Idea – Patty Pravo, Que sera, sera – Doris Day, Mi casa, su casa – Doris Day in Dean Martin; Presenečenja – Bele vrane, Šerbi – Agropop, Kdo si, ne vem – Elda Viler; Cvetje v jeseni (Urban Koder), Spoznanje – Minores …

225. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo se smo se med drugim spomnili glasbenikov, ki so v tem letu odšli v večnost: Staneta Mancinija, Doris Day, Karla Gotta, Đela Jusića, Djura Penzeša, Šerbi, Urbana Kodra … Predvajali smo: Brez tebe – Ivanka Kraševec, Che Sara in Ja toužim po živote – Karel Gott; Kam letijo lastovke in Ko pride večer - Stane Mancini, Marijana – Dubrovački trubaduri, Pazza Idea – Patty Pravo, Que sera, sera – Doris Day, Mi casa, su casa – Doris Day in Dean Martin; Presenečenja – Bele vrane, Šerbi – Agropop, Kdo si, ne vem – Elda Viler; Cvetje v jeseni (Urban Koder), Spoznanje – Minores …

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

225. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo se smo se med drugim spomnili glasbenikov, ki so v tem letu odšli v večnost: Staneta Mancinija, Doris Day, Karla Gotta, Đela Jusića, Djura Penzeša, Šerbi, Urbana Kodra … Predvajali smo: Brez tebe – Ivanka Kraševec, Che Sara in Ja toužim po živote – Karel Gott; Kam letijo lastovke in Ko pride večer - Stane Mancini, Marijana – Dubrovački trubaduri, Pazza Idea – Patty Pravo, Que sera, sera – Doris Day, Mi casa, su casa – Doris Day in Dean Martin; Presenečenja – Bele vrane, Šerbi – Agropop, Kdo si, ne vem – Elda Viler; Cvetje v jeseni (Urban Koder), Spoznanje – Minores …
VEČ ...|31. 10. 2019
225. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo se smo se med drugim spomnili glasbenikov, ki so v tem letu odšli v večnost: Staneta Mancinija, Doris Day, Karla Gotta, Đela Jusića, Djura Penzeša, Šerbi, Urbana Kodra … Predvajali smo: Brez tebe – Ivanka Kraševec, Che Sara in Ja toužim po živote – Karel Gott; Kam letijo lastovke in Ko pride večer - Stane Mancini, Marijana – Dubrovački trubaduri, Pazza Idea – Patty Pravo, Que sera, sera – Doris Day, Mi casa, su casa – Doris Day in Dean Martin; Presenečenja – Bele vrane, Šerbi – Agropop, Kdo si, ne vem – Elda Viler; Cvetje v jeseni (Urban Koder), Spoznanje – Minores …

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|24. 10. 2019
Sv. Anton Marija Claret

Sv. Anton Marija Claret

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Anton Marija Claret
VEČ ...|24. 10. 2019
Sv. Anton Marija Claret

Jure Sešek

duhovnostspomin

O klasiki drugače

VEČ ...|13. 10. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.

Nadaljujevali smo s predstavitvijo Marijih pesmi (Marija, pomagaj nam sleherni čas, Marija stvarjenja si dika, Marija, skoz življenje), v drugem delu pa poslušali uglasbitev dela rožnega venca, skladatelja Franza Biberja.

Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.

Nadaljujevali smo s predstavitvijo Marijih pesmi (Marija, pomagaj nam sleherni čas, Marija stvarjenja si dika, Marija, skoz življenje), v drugem delu pa poslušali uglasbitev dela rožnega venca, skladatelja Franza Biberja.

duhovnostkulturaglasba

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.
Nadaljujevali smo s predstavitvijo Marijih pesmi (Marija, pomagaj nam sleherni čas, Marija stvarjenja si dika, Marija, skoz življenje), v drugem delu pa poslušali uglasbitev dela rožnega venca, skladatelja Franza Biberja.
VEČ ...|13. 10. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Biberjev Rožni venec.
Nadaljujevali smo s predstavitvijo Marijih pesmi (Marija, pomagaj nam sleherni čas, Marija stvarjenja si dika, Marija, skoz življenje), v drugem delu pa poslušali uglasbitev dela rožnega venca, skladatelja Franza Biberja.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostkulturaglasba

Duhovna misel

VEČ ...|12. 10. 2019
Biti kot Marija

Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile! On pa je rekel: Da, še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in ohranijo. (Lk 11, 27-28)

Biti kot Marija

Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile! On pa je rekel: Da, še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in ohranijo. (Lk 11, 27-28)

duhovnost

Duhovna misel

Biti kot Marija
Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile! On pa je rekel: Da, še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in ohranijo. (Lk 11, 27-28)
VEČ ...|12. 10. 2019
Biti kot Marija
Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile! On pa je rekel: Da, še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in ohranijo. (Lk 11, 27-28)

Gregor Čušin

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 10. 2019
Nujno je spremljanje dogajanja v maldem vinu

Marija Feher, svetovalka s KGZ Murska Sobota opozarja, da je v času zorenja mladega vina nujno redno spremljanje in pokušina, ter na podlagi tega odločanje o morebitnih ukrepih.

Nujno je spremljanje dogajanja v maldem vinu

Marija Feher, svetovalka s KGZ Murska Sobota opozarja, da je v času zorenja mladega vina nujno redno spremljanje in pokušina, ter na podlagi tega odločanje o morebitnih ukrepih.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nujno je spremljanje dogajanja v maldem vinu
Marija Feher, svetovalka s KGZ Murska Sobota opozarja, da je v času zorenja mladega vina nujno redno spremljanje in pokušina, ter na podlagi tega odločanje o morebitnih ukrepih.
VEČ ...|8. 10. 2019
Nujno je spremljanje dogajanja v maldem vinu
Marija Feher, svetovalka s KGZ Murska Sobota opozarja, da je v času zorenja mladega vina nujno redno spremljanje in pokušina, ter na podlagi tega odločanje o morebitnih ukrepih.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|8. 10. 2019
Najboljši del!

Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet. (Lk 10, 41-42)

Najboljši del!

Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet. (Lk 10, 41-42)

duhovnost

Duhovna misel

Najboljši del!
Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet. (Lk 10, 41-42)
VEČ ...|8. 10. 2019
Najboljši del!
Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet. (Lk 10, 41-42)

Gregor Čušin

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|6. 10. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Mesec oktober je Marijin mesec, tako smo v oddaji slišali predstavitev treh ljudskih Marijinih pesmi (Marija, Mati moja, Marija, o sladko ime, Marija, nebeška kraljica) , v drugem delu pa še Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Razlaga treh Marijinih pesmi in Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Mesec oktober je Marijin mesec, tako smo v oddaji slišali predstavitev treh ljudskih Marijinih pesmi (Marija, Mati moja, Marija, o sladko ime, Marija, nebeška kraljica) , v drugem delu pa še Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
Mesec oktober je Marijin mesec, tako smo v oddaji slišali predstavitev treh ljudskih Marijinih pesmi (Marija, Mati moja, Marija, o sladko ime, Marija, nebeška kraljica) , v drugem delu pa še Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
VEČ ...|6. 10. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
Mesec oktober je Marijin mesec, tako smo v oddaji slišali predstavitev treh ljudskih Marijinih pesmi (Marija, Mati moja, Marija, o sladko ime, Marija, nebeška kraljica) , v drugem delu pa še Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|29. 9. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Mendelssohnov Magnificat.

Tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali razlago treh Marijinih pesmi (Lepo se jutranja zarja zlati, Lepšega v nebesih ni, Marija, Mati ljubljena), v drugem delu pa smo poslušali Magnificat skladatelja Felixa Mendelsohna.

Razlaga treh Marijinih pesmi in Mendelssohnov Magnificat.

Tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali razlago treh Marijinih pesmi (Lepo se jutranja zarja zlati, Lepšega v nebesih ni, Marija, Mati ljubljena), v drugem delu pa smo poslušali Magnificat skladatelja Felixa Mendelsohna.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh Marijinih pesmi in Mendelssohnov Magnificat.
Tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali razlago treh Marijinih pesmi (Lepo se jutranja zarja zlati, Lepšega v nebesih ni, Marija, Mati ljubljena), v drugem delu pa smo poslušali Magnificat skladatelja Felixa Mendelsohna.
VEČ ...|29. 9. 2019
Razlaga treh Marijinih pesmi in Mendelssohnov Magnificat.
Tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali razlago treh Marijinih pesmi (Lepo se jutranja zarja zlati, Lepšega v nebesih ni, Marija, Mati ljubljena), v drugem delu pa smo poslušali Magnificat skladatelja Felixa Mendelsohna.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Svetovalnica

VEČ ...|25. 9. 2019
Vinogradništvo

Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Vinogradništvo

Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Svetovalnica

Vinogradništvo
Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.
VEČ ...|25. 9. 2019
Vinogradništvo
Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Tanja Dominko

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 9. 2019
Marija, zdravje bolnikov

Vstani in hodi

Marija, zdravje bolnikov
VEČ ...|22. 9. 2019

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 9. 2019
70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice

Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.

70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice

Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.

rojakiargentinaavstralijamarija

Slovencem po svetu in domovini

70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice
Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.
VEČ ...|22. 9. 2019
70. obletnica Slomškove šole, 10. obletnica Marijine kapelice
Na praznovanju 70. obletnice Slomškove šole v Buenos Airesu muzikal Lepotica in zver, novi veleposlanik v Buenos Airesu se je srečal s predstavniki slovenskih organizacij, kako je z repatriacijo Slovencev iz Venezuele, rojaki v Queenslandu v Avstraliji praznovali 10. obletnico slovenske Marijine kapelice v Marijini dolini.

Matjaž Merljak

rojakiargentinaavstralijamarija

O klasiki drugače

VEČ ...|22. 9. 2019
Razlaga pesmi Kraljica venca rožnega, Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija. Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.

Tokratna oddaja O klasiki drugače je bila mala priprava na mesec oktober, saj smo v prvem delu slišali razlago pesmi Kraljica venca rožnega, sledili sta še razlagi pesmi Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija, v drugem delu pa smo poslušali Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.

Razlaga pesmi Kraljica venca rožnega, Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija. Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.

Tokratna oddaja O klasiki drugače je bila mala priprava na mesec oktober, saj smo v prvem delu slišali razlago pesmi Kraljica venca rožnega, sledili sta še razlagi pesmi Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija, v drugem delu pa smo poslušali Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga pesmi Kraljica venca rožnega, Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija. Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.
Tokratna oddaja O klasiki drugače je bila mala priprava na mesec oktober, saj smo v prvem delu slišali razlago pesmi Kraljica venca rožnega, sledili sta še razlagi pesmi Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija, v drugem delu pa smo poslušali Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.
VEČ ...|22. 9. 2019
Razlaga pesmi Kraljica venca rožnega, Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija. Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.
Tokratna oddaja O klasiki drugače je bila mala priprava na mesec oktober, saj smo v prvem delu slišali razlago pesmi Kraljica venca rožnega, sledili sta še razlagi pesmi Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija, v drugem delu pa smo poslušali Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Sveta maša

VEČ ...|17. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Pri maši so sodelovale župnije: Lovrenc na Pohorju, Sveta Marija v Puščavi, Ruše in Limbuš. Maševal je Andrej Firbas, pel pa zbor Ars music iz Limbuša pod vodstvom Marka Škofiča.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Pri maši so sodelovale župnije: Lovrenc na Pohorju, Sveta Marija v Puščavi, Ruše in Limbuš. Maševal je Andrej Firbas, pel pa zbor Ars music iz Limbuša pod vodstvom Marka Škofiča.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Pri maši so sodelovale župnije: Lovrenc na Pohorju, Sveta Marija v Puščavi, Ruše in Limbuš. Maševal je Andrej Firbas, pel pa zbor Ars music iz Limbuša pod vodstvom Marka Škofiča.
VEČ ...|17. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Pri maši so sodelovale župnije: Lovrenc na Pohorju, Sveta Marija v Puščavi, Ruše in Limbuš. Maševal je Andrej Firbas, pel pa zbor Ars music iz Limbuša pod vodstvom Marka Škofiča.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 9. 2019
Ddr. Marija Stanonik o mednarodnemu simpoziju ob 100 letnici akademika Milka Matičetovega

Ddr. Marija Stanonik o mednarodnemu simpoziju ob 100 letnici akademika Milka Matičetovega

kulturaMarija StanonikMilko Matičetov

Kulturni utrinki

Ddr. Marija Stanonik o mednarodnemu simpoziju ob 100 letnici akademika Milka Matičetovega
VEČ ...|17. 9. 2019
Ddr. Marija Stanonik o mednarodnemu simpoziju ob 100 letnici akademika Milka Matičetovega

Jože Bartolj

kulturaMarija StanonikMilko Matičetov

Naš pogled

VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

kolesarjenje 2019odnosiprijateljstvo

Naš pogled

Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.
VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019odnosiprijateljstvo

Dogodki

VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Marija in Marjan Petek

V sicer mirnem delu Ribnice je postalo zelo živahno, ko smo Petkove presenetili kar v njihovi dnevni sobi!

Od Marije k Mariji 2019 - Marija in Marjan Petek

V sicer mirnem delu Ribnice je postalo zelo živahno, ko smo Petkove presenetili kar v njihovi dnevni sobi!

kolesarjenje 2019

Dogodki

Od Marije k Mariji 2019 - Marija in Marjan Petek
V sicer mirnem delu Ribnice je postalo zelo živahno, ko smo Petkove presenetili kar v njihovi dnevni sobi!
VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Marija in Marjan Petek
V sicer mirnem delu Ribnice je postalo zelo živahno, ko smo Petkove presenetili kar v njihovi dnevni sobi!

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Dogodki

VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Marija Peterlin

V Velikih Laščah smo med sobotnim delovnim dopoldnevom presenetili prijateljico Marijo Peterlin.

Od Marije k Mariji 2019 - Marija Peterlin

V Velikih Laščah smo med sobotnim delovnim dopoldnevom presenetili prijateljico Marijo Peterlin.

kolesarjenje 2019

Dogodki

Od Marije k Mariji 2019 - Marija Peterlin
V Velikih Laščah smo med sobotnim delovnim dopoldnevom presenetili prijateljico Marijo Peterlin.
VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Marija Peterlin
V Velikih Laščah smo med sobotnim delovnim dopoldnevom presenetili prijateljico Marijo Peterlin.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Petkov večer

VEČ ...|6. 9. 2019
Nova Štifta pri Ribnici

Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

Nova Štifta pri Ribnici

Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

romanjeŠtiftakolesarjenjesvetišče

Petkov večer

Nova Štifta pri Ribnici
Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.
VEČ ...|6. 9. 2019
Nova Štifta pri Ribnici
Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

Marjan Bunič

romanjeŠtiftakolesarjenjesvetišče

Dogodki

VEČ ...|6. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Marija Perko

V Ambrusu so vsi vedeli, le Marija ne.

Od Marije k Mariji 2019 - Marija Perko

V Ambrusu so vsi vedeli, le Marija ne.

kolesarjenje 2019

Dogodki

Od Marije k Mariji 2019 - Marija Perko
V Ambrusu so vsi vedeli, le Marija ne.
VEČ ...|6. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Marija Perko
V Ambrusu so vsi vedeli, le Marija ne.

Nataša Ličen

kolesarjenje 2019

O klasiki drugače

VEČ ...|1. 9. 2019
Tri Marijine pesmi in Večernice, Claudio Monteverdi.

Slišali smo razlago treh Marijinih pesmi (Čista Mati po porodu, Devica Marija, poglej zdaj na nas, Dajte hribi in doline), v drugem delu pa poslušali del Večernic v čast Devici Mariji, skladatelja Claudia Monteverdija.

Tri Marijine pesmi in Večernice, Claudio Monteverdi.

Slišali smo razlago treh Marijinih pesmi (Čista Mati po porodu, Devica Marija, poglej zdaj na nas, Dajte hribi in doline), v drugem delu pa poslušali del Večernic v čast Devici Mariji, skladatelja Claudia Monteverdija.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Tri Marijine pesmi in Večernice, Claudio Monteverdi.
Slišali smo razlago treh Marijinih pesmi (Čista Mati po porodu, Devica Marija, poglej zdaj na nas, Dajte hribi in doline), v drugem delu pa poslušali del Večernic v čast Devici Mariji, skladatelja Claudia Monteverdija.
VEČ ...|1. 9. 2019
Tri Marijine pesmi in Večernice, Claudio Monteverdi.
Slišali smo razlago treh Marijinih pesmi (Čista Mati po porodu, Devica Marija, poglej zdaj na nas, Dajte hribi in doline), v drugem delu pa poslušali del Večernic v čast Devici Mariji, skladatelja Claudia Monteverdija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbakulturaduhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|22. 8. 2019
Sv. Devica Marija Kraljica

Sv. Devica Marija Kraljica

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Devica Marija Kraljica
VEČ ...|22. 8. 2019
Sv. Devica Marija Kraljica

Jure Sešek

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|18. 8. 2019
Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata

V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.

Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata

V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.

duhovnostinfoMarijaStičnaMaksimiljan File

Utrip Cerkve v Sloveniji

Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata
V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.
VEČ ...|18. 8. 2019
Veliki Šmaren, umestitev novega stiškega opata
V oddaji smo pozornost namenili Marijinemu prazniku, spomnili smo na 90. žegnanje na Krvavcu in na umestitev novega stiškega opata.

Petra Stopar

duhovnostinfoMarijaStičnaMaksimiljan File

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 3. 2020
Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinašvedskaavstralija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 3. 2020
Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Jože Bartolj

izobraževanjepogovorodnosiBranko CestnikKoornavirusBergamo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 3. 2020
Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Robert Božič

kmetijstvo

Komentar tedna

VEČ ...|3. 4. 2020
Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2020
Duhovna misel

Duhovna misel

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 4. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Spominjamo se

VEČ ...|4. 4. 2020
Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 4. 2020
O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

Jure Sešek

duhovnostRadijski misijon 2020mladiotrocivzgoja