Sverjeve nagrade - Kneginja s Kapiteljske njive - Knjige pod jelkami - Sibrass 5. koncert

Podelili so Severjeve nagrade za dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih in za študenta igre.V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled arheološka razstava Železna dama - kneginja s Kapiteljske njive.V Novi Gorici bodo danes ob 17. uri odprli peti knjižni sejem Knjige pod jelkami.Na petem koncertu cikla SiBRASS 22. decembra boste lahko prisluhnili zasedbi TRIO SERAPHIM.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

35. Slovenski knjižni sejem

V Cankarjevem domu se bo drevi s slovesnostjo, na kateri bodo naznanili tudi letošnjega Schwentnerjevega nagrajenca, začel 35. Slovenski knjižni sejem.

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

Končal se je Knjižni sejem - KUDKdo pogovor Jože Snoj - tri arheološke novice

Maša Bertok Duh o koncertu Big banda Slovenske vojske - Povabilo Sibrass Filharmonija - Zlata hruška knjižni sejem

Začel se je Knjižni sejem - KUD Smlednik in KZD Lonka Škofja Loka spominski večer ob 100 letnici konca 1. sv. vojne

Začetek Knjižnega sejma - Sakralni abonma MePZ Ignacij Hladnik Tomaž Meglič

Murkovi nagrajenci - Nova stalna razstava na Blejskem otoku - Paroh Porfirije Perič predavanje - Knjižni sejem

Frankfurtski knjižni sejem torišče različnih idej

Frankfurt v Nemčiji je tudi letos prizorišče največjega knjižnega sejma na svetu. Tam se mudi tudi urednik knjižnega programa Založbe Ognjišče mag. Božo Rustja, kot nam je zaupal, so takšni dogodki torišče novih idej.