Is podcast Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji Is podcast
Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini. 

Andrej Šinko

družba info

14. 1. 2024
Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini. 

Andrej Šinko

VEČ ...|14. 1. 2024
Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini. 

Andrej Šinko

družbainfo

Z ljudmi na poti

VEČ ...|12. 5. 2024
Majo Jeranko, Slovenka v ZDA

Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini. 

Majo Jeranko, Slovenka v ZDA

Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini. 

vzgoja duhovnost info

Z ljudmi na poti

Majo Jeranko, Slovenka v ZDA

Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini. 

VEČ ...|12. 5. 2024
Majo Jeranko, Slovenka v ZDA

Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini. 

Andrej Šinko

vzgoja duhovnost info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|14. 4. 2024
Janko Le Ulaga že več kot desetletje živi v Šanghaju

Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi. 

Janko Le Ulaga že več kot desetletje živi v Šanghaju

Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi. 

tujina potovanja info ljudje

Z ljudmi na poti

Janko Le Ulaga že več kot desetletje živi v Šanghaju

Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi. 

VEČ ...|14. 4. 2024
Janko Le Ulaga že več kot desetletje živi v Šanghaju

Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi. 

Andrej Šinko

tujina potovanja info ljudje

Z ljudmi na poti

VEČ ...|31. 3. 2024
Uršulinka s. Zorica Blagotinšek že več let deluje v Senegalu

V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura. 

Uršulinka s. Zorica Blagotinšek že več let deluje v Senegalu

V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura. 

vzgoja duhovnost info

Z ljudmi na poti

Uršulinka s. Zorica Blagotinšek že več let deluje v Senegalu

V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura. 

VEČ ...|31. 3. 2024
Uršulinka s. Zorica Blagotinšek že več let deluje v Senegalu

V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura. 

Andrej Šinko

vzgoja duhovnost info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|10. 3. 2024
Olgo Tsigarida Omerza, Slovenka v Grčiji

Gostili smo Olgo Tsigarida Omerzo, ki se je pred skoraj 60-imi leti preselila v Grčijo, večji del življenja pa je preživela v predmestju Aten. V Ljubljani je študirala germanistiko, v Grčiji pa opravila še izobraževanje za turistično vodnico. Razlog za selitev je bila, tako kot v veliko primerih, ljubezen. 

Olgo Tsigarida Omerza, Slovenka v Grčiji

Gostili smo Olgo Tsigarida Omerzo, ki se je pred skoraj 60-imi leti preselila v Grčijo, večji del življenja pa je preživela v predmestju Aten. V Ljubljani je študirala germanistiko, v Grčiji pa opravila še izobraževanje za turistično vodnico. Razlog za selitev je bila, tako kot v veliko primerih, ljubezen. 

vzgoja duhovnost info

Z ljudmi na poti

Olgo Tsigarida Omerza, Slovenka v Grčiji

Gostili smo Olgo Tsigarida Omerzo, ki se je pred skoraj 60-imi leti preselila v Grčijo, večji del življenja pa je preživela v predmestju Aten. V Ljubljani je študirala germanistiko, v Grčiji pa opravila še izobraževanje za turistično vodnico. Razlog za selitev je bila, tako kot v veliko primerih, ljubezen. 

VEČ ...|10. 3. 2024
Olgo Tsigarida Omerza, Slovenka v Grčiji

Gostili smo Olgo Tsigarida Omerzo, ki se je pred skoraj 60-imi leti preselila v Grčijo, večji del življenja pa je preživela v predmestju Aten. V Ljubljani je študirala germanistiko, v Grčiji pa opravila še izobraževanje za turistično vodnico. Razlog za selitev je bila, tako kot v veliko primerih, ljubezen. 

Andrej Šinko

vzgoja duhovnost info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|11. 2. 2024
Simon Trussevich iz Kazahstana v Slovenijo

Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama. 

Simon Trussevich iz Kazahstana v Slovenijo

Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama. 

družba info

Z ljudmi na poti

Simon Trussevich iz Kazahstana v Slovenijo

Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama. 

VEČ ...|11. 2. 2024
Simon Trussevich iz Kazahstana v Slovenijo

Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama. 

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|31. 12. 2023
Slovenija in svet

Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.

Slovenija in svet

Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.

družba info

Z ljudmi na poti

Slovenija in svet

Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.

VEČ ...|31. 12. 2023
Slovenija in svet

Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|10. 12. 2023
Filip Nordin in Marjorie Moura o Evropskem srečanju mladih in Sloveniji

Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.

Filip Nordin in Marjorie Moura o Evropskem srečanju mladih in Sloveniji

Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.

družba info

Z ljudmi na poti

Filip Nordin in Marjorie Moura o Evropskem srečanju mladih in Sloveniji

Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.

VEČ ...|10. 12. 2023
Filip Nordin in Marjorie Moura o Evropskem srečanju mladih in Sloveniji

Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.

Andrej Šinko

Andrej Šinko

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Naš gost

VEČ ...|25. 5. 2024
Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Jure Sešek

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 5. 2024
Placuta, Vadstena in Info točka

V Gorici so odprli in blagoslovili prostore obnovljene stavbe na Placuti 18. Več nam je povedal predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka. Rojaki s Švedske so poromali v Vadsteno k sveti Brigiti – z njimi je bil škof Jamnik, nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski [10:05]. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je zaživela Info točka za pomoč pri vračanju v Slovenijo. Naša sogovornica je bila strokovna sodelavka Barbara Palčec [26:05].  

Placuta, Vadstena in Info točka

V Gorici so odprli in blagoslovili prostore obnovljene stavbe na Placuti 18. Več nam je povedal predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka. Rojaki s Švedske so poromali v Vadsteno k sveti Brigiti – z njimi je bil škof Jamnik, nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski [10:05]. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je zaživela Info točka za pomoč pri vračanju v Slovenijo. Naša sogovornica je bila strokovna sodelavka Barbara Palčec [26:05].  

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 5. 2024
Kandidati pomladnih strank za EU poslance o kmetijstvu

V torek 14. maja zvečer so v Vipolžah obeležili 35. letnico 1. Tabora Slovenske kmečke zveze. Tam so bili prisotni tudi nekateri kandidati za EU poslance pomladnih strank. V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj poudarkov iz njihovih nagovorov, ki so se dotikali kmetijskega področja.

Kandidati pomladnih strank za EU poslance o kmetijstvu

V torek 14. maja zvečer so v Vipolžah obeležili 35. letnico 1. Tabora Slovenske kmečke zveze. Tam so bili prisotni tudi nekateri kandidati za EU poslance pomladnih strank. V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj poudarkov iz njihovih nagovorov, ki so se dotikali kmetijskega področja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 5. 2024
Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent štejeandrej majcen

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMira CencičIvo Jevnikar

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 5. 2024
Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Damijana Medved

invalidienakopravnostzaposlitevpoklicna rehabilitacija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 5. 2024
Vabilo k misijonskim šmarnicam

Barbara Kastelec je spisala šmarnice za otroke, ki nam letos skušajo približati delo in življenje misijonarja Andreja Majcna. V misijonaski rubriki ste lahko slišali današnji del. Sicer pa jih najdete v podcastu “Zgodbe za otroke”.

Vabilo k misijonskim šmarnicam

Barbara Kastelec je spisala šmarnice za otroke, ki nam letos skušajo približati delo in življenje misijonarja Andreja Majcna. V misijonaski rubriki ste lahko slišali današnji del. Sicer pa jih najdete v podcastu “Zgodbe za otroke”.

Jure Sešek

duhovnostmisijonmajcenšmarnicetvoj talent šteje