Marija je naša mama. Če jo nosimo v srcu, je vsako breme lažje. Vera v Jezusa Kristusa nam znova in znova daje upanje … A ni to lepo slišati?
Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila.
Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila.
Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.
Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.
Ana in Tim sta se igrala, doživela lep dan in bila skrbno postrežena s strani mame, sosede, narave … Ob sklepu dneva sta bila hvaležna za vse prejete dobrote. Zahvalila sta se mami in sosedi. Pa ju je ati spomnil tudi na Boga in našo hvaležnost, ki mora biti namenjena Njemu.
Ana in Tim sta se igrala, doživela lep dan in bila skrbno postrežena s strani mame, sosede, narave … Ob sklepu dneva sta bila hvaležna za vse prejete dobrote. Zahvalila sta se mami in sosedi. Pa ju je ati spomnil tudi na Boga in našo hvaležnost, ki mora biti namenjena Njemu.
Ste vedeli, da se male sončnice ozirajo za soncem, odrasle pa nič več? Zgodba pripoveduje o drobni sončnici, ki si je želela biti velika.
Ste vedeli, da se male sončnice ozirajo za soncem, odrasle pa nič več? Zgodba pripoveduje o drobni sončnici, ki si je želela biti velika.
Otroci, ste se že kdaj izgubili? Potem gotovo poznate stisko, v kateri se je znašel junak naše zgodbe. Beni zvečer ni našel poti do garaže, v kateri je bila njegova družina. Prijazno je prosil za pomoč in doživel različne odzive.
Otroci, ste se že kdaj izgubili? Potem gotovo poznate stisko, v kateri se je znašel junak naše zgodbe. Beni zvečer ni našel poti do garaže, v kateri je bila njegova družina. Prijazno je prosil za pomoč in doživel različne odzive.
V zgodbi, ki je pred vami nastopajo bratci Tinko, Binko in Dinko. Ste pomislili na fantiče? Ne, ne. Paglavci so. Eden izmed njih je slišal čudovito zgodbo o tem, kako se bodo spremenili, o tem, kaj bodo postali in kam bodo šli. Pa mu bratca nista verjela. Čas je pokazal kdo ima prav.
V zgodbi, ki je pred vami nastopajo bratci Tinko, Binko in Dinko. Ste pomislili na fantiče? Ne, ne. Paglavci so. Eden izmed njih je slišal čudovito zgodbo o tem, kako se bodo spremenili, o tem, kaj bodo postali in kam bodo šli. Pa mu bratca nista verjela. Čas je pokazal kdo ima prav.
Frida in Maja sta se sprli. Jeza je Fridi narekovala slabo voljo, razmišljala je kako bi se maščevala. Skrbi je zaupala mami, ta pa je predlagala, da prijateljici odpusti. Ne skrbite, zaplet ima srečen in miren konec. Pa krasen nauk tudi.
Frida in Maja sta se sprli. Jeza je Fridi narekovala slabo voljo, razmišljala je kako bi se maščevala. Skrbi je zaupala mami, ta pa je predlagala, da prijateljici odpusti. Ne skrbite, zaplet ima srečen in miren konec. Pa krasen nauk tudi.
Radio Ognjišče vse od prvega dne misli tudi na najmlajše poslušalce. Radi jim prebiramo zgodbe, z veseljem pogledamo v Sveto pismo, širimo obzorja s Šmarnicami in bogatimo domišljijo s pravljicami, ljudskimi in umetnimi zgodbami. Vemo, da ima pisatelj George Martin prav, ko pravi: "Kdor bere knjige, živi tisoč življenj." Skrbno izbiramo, prijazno prebiramo in iskreno vabimo: prisluhnite podcastu Zgodbe za otroke.
Z nami je bila Nada Zupančič Bajželj, ki je zakonska in družinska terapevtka. Tokrat o puberteti in težavah tega obdobja.
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Po daljšem času smo se spet posvetili urejanju in uspešnemu obvladovanju osebnih financ. Spregovorili smo tako o osnovnih zakonitostih, kot o pomenu razpršenosti in rezerve. Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič.
Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju.
Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju.
V ljubljanskem BTC v novi poslovni stavbi DCB Montana je v spodnjih prostorih na ogled likovna razstava z naslovom V krogih kreposti akademske slikarke Jane Vizjak. Ta ponuja vpogled v dva slikarska cikla, ki razkrivata različne plati avtoričinega umetniškega izraza in njeno občutljivo raziskovanje temeljnih človeških vrednot ter barvne forme. O razstavi smo se pogovarjali z akademsko slikarko Jano Vizjak.
Če so že očiščeni, lahko iz njih pripravi marmelado, je najprej svetovala sestra Nikolina. Lahko pa ji naloži v skodelice in prelije s kuhanim pudingom, po vrhu lahko da še kompot ali malinovec. V poletnem času lahko pripravi neke vrste domači sladoled.