Don Boskova mama Marjeta se je odzvala na sinov klic in odšla v njegov oratorij. Kuhala, šivala, učila je petsto otrok. Ja, petsto! Tako lepo je raslo Janezovo delo, tako pomemben je postajal njegov oratorij.
Don Boskova mama Marjeta se je odzvala na sinov klic in odšla v njegov oratorij. Kuhala, šivala, učila je petsto otrok. Ja, petsto! Tako lepo je raslo Janezovo delo, tako pomemben je postajal njegov oratorij.
Janez Bosko spozna, da nimajo vsi fantje, ki pridejo v njegovo zavetje, dobrih namenov. Pa se ne maščuje, z molitvijo skuša poskrbeti, da bi znova stopili na pravo pot. In k takemu ravnanju spodbuja tudi druge, tudi nas.
Janez Bosko spozna, da nimajo vsi fantje, ki pridejo v njegovo zavetje, dobrih namenov. Pa se ne maščuje, z molitvijo skuša poskrbeti, da bi znova stopili na pravo pot. In k takemu ravnanju spodbuja tudi druge, tudi nas.
Janez Bosko je postal don Bosko, postal je duhovnik. Slišali boste kako je začel izpolnjevati željo, da bi pomagal zapuščenim fantom, ki so bili zaradi revščine prepuščeni sami sebi.
Janez Bosko je postal don Bosko, postal je duhovnik. Slišali boste kako je začel izpolnjevati željo, da bi pomagal zapuščenim fantom, ki so bili zaradi revščine prepuščeni sami sebi.
Naš velikan, ki ga spoznavamo, je vse od otroških let imel željo postati duhovnik. V tem delu zgodbe boste spoznali kaj vse je bil pripravljen storiti, da bi le lahko stopil na pot, ki ga je peljala proti izbranemu cilju.
Naš velikan, ki ga spoznavamo, je vse od otroških let imel željo postati duhovnik. V tem delu zgodbe boste spoznali kaj vse je bil pripravljen storiti, da bi le lahko stopil na pot, ki ga je peljala proti izbranemu cilju.
Janez Bosko je bil bistre glave, zelo rad je bral, naučil se je mnoge čarovniške trike, postajal pravi akrobat. Vse osvojene veščine je uporabljal za prav poseben namen.
Janez Bosko je bil bistre glave, zelo rad je bral, naučil se je mnoge čarovniške trike, postajal pravi akrobat. Vse osvojene veščine je uporabljal za prav poseben namen.
V zgodbi boste izvedeli kdo je glavni junak nadaljevanja zgodbe o dveh velikanih in še večji mamici. To je Janez … Janez … O, ne! Prisluhnite, pa boste izvedeli.
V zgodbi boste izvedeli kdo je glavni junak nadaljevanja zgodbe o dveh velikanih in še večji mamici. To je Janez … Janez … O, ne! Prisluhnite, pa boste izvedeli.
Marija je naša mama. Če jo nosimo v srcu, je vsako breme lažje. Vera v Jezusa Kristusa nam znova in znova daje upanje … A ni to lepo slišati?
Marija je naša mama. Če jo nosimo v srcu, je vsako breme lažje. Vera v Jezusa Kristusa nam znova in znova daje upanje … A ni to lepo slišati?
Zgodba nam spregovori o tem, da je Frančišek Saleški umrl star petinpetdeset let. Znova boste slišali o njegovih velikih delih, zmolili pa bomo tudi njegovo molitev, v kateri je zazrt v Marijo in pravi: »Vodi me na vseh mojih poteh in v vseh ojih dejanjih.«
Zgodba nam spregovori o tem, da je Frančišek Saleški umrl star petinpetdeset let. Znova boste slišali o njegovih velikih delih, zmolili pa bomo tudi njegovo molitev, v kateri je zazrt v Marijo in pravi: »Vodi me na vseh mojih poteh in v vseh ojih dejanjih.«
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.