Prenova znamke Gostilna Slovenija

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln. 

Nataša Ličen

kultura kulinarika dediščina

17. 9. 2024
Prenova znamke Gostilna Slovenija

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln. 

Nataša Ličen

VEČ ...|17. 9. 2024
Prenova znamke Gostilna Slovenija

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln. 

Nataša Ličen

kulturakulinarikadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

kultura narava zgodovina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

VEČ ...|29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Nataša Ličen

kultura narava zgodovina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 7. 2025
2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

VEČ ...|22. 7. 2025
2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 7. 2025
Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

VEČ ...|15. 7. 2025
Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 7. 2025
Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

VEČ ...|8. 7. 2025
Likof na taberhi

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 7. 2025
Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

VEČ ...|1. 7. 2025
Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 6. 2025
Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

VEČ ...|24. 6. 2025
Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 6. 2025
Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

kultura narava izročilo zgodovina turizem

Zakladi naše dediščine

Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

VEČ ...|17. 6. 2025
Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

Nataša Ličen

kultura narava izročilo zgodovina turizem

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

VEČ ...|10. 6. 2025
Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 7. 2025
Koroška Cerkev in slovenska kultura II.

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni. 

Koroška Cerkev in slovenska kultura II.

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni. 

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Moja zgodba

VEČ ...|27. 7. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 1

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 1

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.

Jože Bartolj

spominpolitikaCivilna iniciativa TBHpokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planotiAnton HarejBogdan VidmarMitja FerencPravica do spomina in pokopa

Pogovor o

VEČ ...|30. 7. 2025
Bo slovenski turizem, kljub več izzivom, nadaljeval po poti rasti?

Slovenski turizem že nekaj let spet beleži postopno rast, a je pri tem soočen tudi z nekaterimi izzivi. Ti so povezani zlasti s pomanjkanjem delovne sile, rastjo stroškov obratovanja in slabšimi gospodarskimi razmerami na ključnih tržiščih. O omenjenem sta v oddaji spregovorila direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin ter direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. 

Bo slovenski turizem, kljub več izzivom, nadaljeval po poti rasti?

Slovenski turizem že nekaj let spet beleži postopno rast, a je pri tem soočen tudi z nekaterimi izzivi. Ti so povezani zlasti s pomanjkanjem delovne sile, rastjo stroškov obratovanja in slabšimi gospodarskimi razmerami na ključnih tržiščih. O omenjenem sta v oddaji spregovorila direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin ter direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|30. 7. 2025
Ali mi boš pomagal?

Leta 1989 je močan potres porušil številne stavbe v Armeniji. V manj kot štirih minutah je življenje izgubilo trideset tisoč ljudi. Sredi tega ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ali mi boš pomagal?

Leta 1989 je močan potres porušil številne stavbe v Armeniji. V manj kot štirih minutah je življenje izgubilo trideset tisoč ljudi. Sredi tega ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 7. 2025
Najprej veto, nato na izredni seji sprejetje sporne novele zakona o zaščiti živali

Potem ko so v torek s 15 glasovi za in sedmimi proti, državni svetniki izglasovali odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali, ter so jo koalicijski poslanci na izredni seji v četrtek sprejeli je državni svetnik Branko Tomažič pojasnil dejanske razloge za veto, mag. Andrej Kastelic, strokovni tajnik Društva rejcev krškopoljskega prašiča pa, kakšna je razlika med postopkoma kastracije pujskov. 

Najprej veto, nato na izredni seji sprejetje sporne novele zakona o zaščiti živali

Potem ko so v torek s 15 glasovi za in sedmimi proti, državni svetniki izglasovali odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali, ter so jo koalicijski poslanci na izredni seji v četrtek sprejeli je državni svetnik Branko Tomažič pojasnil dejanske razloge za veto, mag. Andrej Kastelic, strokovni tajnik Društva rejcev krškopoljskega prašiča pa, kakšna je razlika med postopkoma kastracije pujskov. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Otok

VEČ ...|30. 7. 2025
Pismo ljubljeni ženski o vprašanju smrti

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Pismo ljubljeni ženski o vprašanju smrti. Avtor je Jean-Pierre Simeon.

Pismo ljubljeni ženski o vprašanju smrti

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Pismo ljubljeni ženski o vprašanju smrti. Avtor je Jean-Pierre Simeon.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|30. 7. 2025
Bo slovenski turizem, kljub več izzivom, nadaljeval po poti rasti?

Slovenski turizem že nekaj let spet beleži postopno rast, a je pri tem soočen tudi z nekaterimi izzivi. Ti so povezani zlasti s pomanjkanjem delovne sile, rastjo stroškov obratovanja in slabšimi gospodarskimi razmerami na ključnih tržiščih. O omenjenem sta v oddaji spregovorila direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin ter direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. 

Bo slovenski turizem, kljub več izzivom, nadaljeval po poti rasti?

Slovenski turizem že nekaj let spet beleži postopno rast, a je pri tem soočen tudi z nekaterimi izzivi. Ti so povezani zlasti s pomanjkanjem delovne sile, rastjo stroškov obratovanja in slabšimi gospodarskimi razmerami na ključnih tržiščih. O omenjenem sta v oddaji spregovorila direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin ter direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 7. 2025
Barok v Sloveniji

Poletni čas nas vabi, da proste dneve izkoristimo ne samo za oddih na morju ali v gorah, ampak, da obiščemo tudi kakšno kulturno prireditev, razstavo ali koncert. In velika predstavitev baroka v Sloveniji, ki povezuje kar pet nacionalnih kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, je kot nalašč za to. Danes smo v Kulturnih utrinkih povabili v Narodno galerijo in Narodni muzej.

Barok v Sloveniji

Poletni čas nas vabi, da proste dneve izkoristimo ne samo za oddih na morju ali v gorah, ampak, da obiščemo tudi kakšno kulturno prireditev, razstavo ali koncert. In velika predstavitev baroka v Sloveniji, ki povezuje kar pet nacionalnih kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, je kot nalašč za to. Danes smo v Kulturnih utrinkih povabili v Narodno galerijo in Narodni muzej.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbabarok v Sloveniji