V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj.
V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj.
Zakladi naše dediščine
Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.
Zakladi naše dediščine
Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.
Zakladi naše dediščine
Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.
Zakladi naše dediščine
Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.
Zakladi naše dediščine
Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.
Zakladi naše dediščine
Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.
Zakladi naše dediščine
Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.
Zakladi naše dediščine
Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.
Zakladi naše dediščine
Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade.
Zakladi naše dediščine
Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade.
Zakladi naše dediščine
Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko.
Zakladi naše dediščine
Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko.
Zakladi naše dediščine
Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar. Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje.
Zakladi naše dediščine
Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar. Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje.
Zakladi naše dediščine
Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.
Zakladi naše dediščine
Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.

Naš gost
S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem.
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Duhovna misel
Voditelj dražbe je udaril s kladivom po mizi, množici velel, naj utihne in zaklical: »Dame in gospodje! Naslednja stvar na dražbi je tale stara, ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
V Gorici so pred dnevi podelili nagrade za izjemne dosežke na področju kulture, umetnosti ter humanistične in družbene promocije v Furlaniji - Julijski krajini. Med nagrajenci sta tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Slednji je nagrado prejel kot predstavnik slovenske manjšine in pobudnik spoštljivega sodelovanja s furlanskim in italijanskim družbenim in kulturnim svetom. Ministru Arčonu so nagrado podelili za njegovo izjemno predanost družbenim in kulturnim vrednotam, ki so ga vodile pri političnem delovanju, s ključnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in povezovanju.
Adventna spodbuda
Nadškof p. Martin Kmetec je misijonar, ki deluje v Turčiji. V zgodbi upanja pripoveduje o dečku, ki je v Marijini hiši začutil nekaj posebnega. Ganjen nad bližino Jezusove matere, je spoznal, da preprosti “da” zadostuje za velike stvari.
Zgodbe za otroke
Dragi prijatelji lepih adventnih zgodb! Danes z zvočnim koledarjem potujemo na Irsko, da obiščemo brata, ki je doživel čisto nenavaden božič. Ampak – slab začetek, dober konec! Mogoče celo čudežen. Prisluhnite njegovi zgodbi!
Moja generacija
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev.