Is podcast Nepozabni božič Jakoba Aljaža Is podcast
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo prazniki

6. 12. 2022
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nataša Ličen

VEČ ...|6. 12. 2022
Nepozabni božič Jakoba Aljaža

V prazničnem času v Tržiču pripravljajo posebno vodeno doživetje, posvečeno spominu na prvič v slovenskem jeziku pri nas izvedeno božično pesem Sveta noč, ki jo je prevedel Jakob Aljaž, v Tržiču je bil kaplan. Popeljali vas bodo skozi mestno jedro mimo cerkve svetega Andreja do najstarejše hiše v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše, kjer bosta dišala tržiška flika in božični čaj. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloprazniki

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2024
Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

VEČ ...|18. 6. 2024
Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

Tanja Dominko

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 6. 2024
Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

VEČ ...|11. 6. 2024
Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2024
Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

VEČ ...|4. 6. 2024
Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

kultura narava dediščina izročilo zgodovina duhovnost

Zakladi naše dediščine

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2024
Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

kultura narava dediščina zgodovina družba spomin

Zakladi naše dediščine

Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

VEČ ...|21. 5. 2024
Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina družba spomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2024
Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

kultura dediščina izročilo izobraževanje

Zakladi naše dediščine

Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

VEČ ...|14. 5. 2024
Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo izobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 5. 2024
Društvo za ustno zgodovino

Društvo za ustno zgodovino iz Smlednika je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti. V sklopu svojih dejavnosti pripravljajo tudi flancanje. Pogovarjali smo se s prof. Andrejo Burja Čerin.

Društvo za ustno zgodovino

Društvo za ustno zgodovino iz Smlednika je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti. V sklopu svojih dejavnosti pripravljajo tudi flancanje. Pogovarjali smo se s prof. Andrejo Burja Čerin.

kultura dediščina izročilo narava

Zakladi naše dediščine

Društvo za ustno zgodovino

Društvo za ustno zgodovino iz Smlednika je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti. V sklopu svojih dejavnosti pripravljajo tudi flancanje. Pogovarjali smo se s prof. Andrejo Burja Čerin.

VEČ ...|7. 5. 2024
Društvo za ustno zgodovino

Društvo za ustno zgodovino iz Smlednika je bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti. V sklopu svojih dejavnosti pripravljajo tudi flancanje. Pogovarjali smo se s prof. Andrejo Burja Čerin.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 4. 2024
Pletar

Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba? 

Pletar

Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba? 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Pletar

Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba? 

VEČ ...|30. 4. 2024
Pletar

Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba? 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|14. 6. 2024
Kako varne bodo naše poletne ture?

Gorski reševalci imajo že pred začetkom glavne planinske sezone veliko dela. V Doživetjih narave smo ponovili, kaj je potrebno dosledno upoštevati za izvedbo varne ture, kam usmerjati povečan obisk naših gora in kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Sogovorniki so bili izkušeni gorski reševalci in sodelavci Planinske zveze Slovenije, ki so se zbrali v Mozirski koči na Golteh.

Kako varne bodo naše poletne ture?

Gorski reševalci imajo že pred začetkom glavne planinske sezone veliko dela. V Doživetjih narave smo ponovili, kaj je potrebno dosledno upoštevati za izvedbo varne ture, kam usmerjati povečan obisk naših gora in kako ukrepati v primeru nesreče v gorah. Sogovorniki so bili izkušeni gorski reševalci in sodelavci Planinske zveze Slovenije, ki so se zbrali v Mozirski koči na Golteh.

Blaž Lesnik

goregorništvogrsvarno v goreplaninstvonesreča v gorah

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2024
Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|16. 6. 2024
Mojca (Marija) Treven - Goropeke v času vojne in revolucije

Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.

Mojca (Marija) Treven - Goropeke v času vojne in revolucije

Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMojca TrevenMarija TrevenGoropeke v času vojne in revolucije

Komentar tedna

VEČ ...|14. 6. 2024
Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Občutek smisla in tišine v jeseni in zimi življenja

V začetku letošnjega velikega travna smo se poslovili od dr. Mance Košir, matematičarke, novinarke, univerzitetne profesorice, pesnice, pisateljice, manekenke, filmske igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere, babice in prijateljice. Odpotovala je onkraj in se zlila z večno Svetlobo, vendar ne bo pozabljena niti na osojnih in prisojnih straneh tuzemstva, saj ji bomo, upam in verjamem, namenili srčno pozornost vsaj enkrat letno, za njen rojstni dan 5. sušca.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentardružbaspominodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 6. 2024
Dr. Dejan Verčič in Miran Videtič o aktualnem dogajanju

V tokratni oddaji sta bila z nami dr. Dejan Verčič in Miran Videtič, govorili pa smo o aktualnem političnem dogajanju, o zmagovalcih in poražencih, o stavkovnih aktivnostih in pogajalskih sposobnostih, o komuniciranju in zavajanju.  

Dr. Dejan Verčič in Miran Videtič o aktualnem dogajanju

V tokratni oddaji sta bila z nami dr. Dejan Verčič in Miran Videtič, govorili pa smo o aktualnem političnem dogajanju, o zmagovalcih in poražencih, o stavkovnih aktivnostih in pogajalskih sposobnostih, o komuniciranju in zavajanju.  

Tanja Dominko

politika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 6. 2024
Hana Souček Martinc o knjigi Glej ga, Součka

Predstavili smo biografijo igralca Jurija Součka: Glej ga, Součka! Knjiga ponuja sestavljanko, koščke življenja znamenitega igralca Jurija Součka, ki je umrl letos januarja. Obogatena je z obsežnim slikovnim gradivom. Prek anekdot, spominov in izkušenj avtorja, ga lahko bralci spoznajo kot človeka in umetnika. Mi smo knjigo na kratko predstavili z Jurijevo hčerko Hano Souček Martinc.

Hana Souček Martinc o knjigi Glej ga, Součka

Predstavili smo biografijo igralca Jurija Součka: Glej ga, Součka! Knjiga ponuja sestavljanko, koščke življenja znamenitega igralca Jurija Součka, ki je umrl letos januarja. Obogatena je z obsežnim slikovnim gradivom. Prek anekdot, spominov in izkušenj avtorja, ga lahko bralci spoznajo kot človeka in umetnika. Mi smo knjigo na kratko predstavili z Jurijevo hčerko Hano Souček Martinc.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJurij SoučekHana Souček MartincGlej ga Součka

Spominjamo se

VEČ ...|19. 6. 2024
Spominjamo se dne 19. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 6. 2024
Zamrzovanje kumar

Poslušalko je zanimalo, če je prav, da zamrzuje kumare, iz katerih bi potem čez zimo pripravljala omake. Sestra Nikolina je povedala, da je seveda tako prav. Lahko jih nariba na listke ali pa bolj grobo kot repo in takoj vakumira in shrani v skrinjo. Potem pa jih lahko uporabi za prikuho, za omako, za juho. Enako se naredi z bučkami. Z zamrzovanjem se ohranja več vitaminov kot s toplotno obdelavo, je še dodala sestra Nikolina. Pred uporabo kumare oziroma bučke odtalimo in odcedimo, nato jih stisnemo in nato se šele lotimo priprave jedi.  

Zamrzovanje kumar

Poslušalko je zanimalo, če je prav, da zamrzuje kumare, iz katerih bi potem čez zimo pripravljala omake. Sestra Nikolina je povedala, da je seveda tako prav. Lahko jih nariba na listke ali pa bolj grobo kot repo in takoj vakumira in shrani v skrinjo. Potem pa jih lahko uporabi za prikuho, za omako, za juho. Enako se naredi z bučkami. Z zamrzovanjem se ohranja več vitaminov kot s toplotno obdelavo, je še dodala sestra Nikolina. Pred uporabo kumare oziroma bučke odtalimo in odcedimo, nato jih stisnemo in nato se šele lotimo priprave jedi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|19. 6. 2024
Jok novorojenčka je v porodnišnici najlepša glasba za babice

V duhu smo se preselili v Maribor, natančneje v mariborsko porodnišnico, kjer so konec maja pripravili Dan odprtih vrat za bodoče mame in očete. Strokovna vodja zdravstvene nege Oddelka za perinatologijo Rosemari Franc se je ob tej priložnosti tudi zahvalila dr. Zalki Drglin za trud, ki ga je vložila za vpis babištva v nesnovni register Unescove kulturne dediščine. 

Jok novorojenčka je v porodnišnici najlepša glasba za babice

V duhu smo se preselili v Maribor, natančneje v mariborsko porodnišnico, kjer so konec maja pripravili Dan odprtih vrat za bodoče mame in očete. Strokovna vodja zdravstvene nege Oddelka za perinatologijo Rosemari Franc se je ob tej priložnosti tudi zahvalila dr. Zalki Drglin za trud, ki ga je vložila za vpis babištva v nesnovni register Unescove kulturne dediščine. 

s. Meta Potočnik

UNESCObabištvo3D ultrazvok