Is podcast
Na kulturni praznik smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko spoznali knjižna dela o bogatem svetu hortikulture pri nas. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. O tem se lahko seznanimo tudi preko številnih knjižnih del, na primer v knjigi o varovanju rastlinskih vrst v vrtu, z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcona, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak. Slednja je v pogovoru predstavila še nekaj ostalih knjižnih del.
Na kulturni praznik smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko spoznali knjižna dela o bogatem svetu hortikulture pri nas. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. O tem se lahko seznanimo tudi preko številnih knjižnih del, na primer v knjigi o varovanju rastlinskih vrst v vrtu, z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcona, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak. Slednja je v pogovoru predstavila še nekaj ostalih knjižnih del.
Na kulturni praznik smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko spoznali knjižna dela o bogatem svetu hortikulture pri nas. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. O tem se lahko seznanimo tudi preko številnih knjižnih del, na primer v knjigi o varovanju rastlinskih vrst v vrtu, z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcona, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak. Slednja je v pogovoru predstavila še nekaj ostalih knjižnih del.
Zakladi naše dediščine
Pepca Dimnik je v rosnih letih ročno prala perilo mestne gospode v vaškem potoku, skupaj s svojo mamo. Bizoviške perice so bile cenjene, delo jim je omogočalo samostojnost in celoletni zaslužek. Nekaj fotografij v “Kvančarjevi kajži” ob domači cerkvi zaokroža manjšo razstavo o njihovem delu in življenju.
Zakladi naše dediščine
Pepca Dimnik je v rosnih letih ročno prala perilo mestne gospode v vaškem potoku, skupaj s svojo mamo. Bizoviške perice so bile cenjene, delo jim je omogočalo samostojnost in celoletni zaslužek. Nekaj fotografij v “Kvančarjevi kajži” ob domači cerkvi zaokroža manjšo razstavo o njihovem delu in življenju.
Zakladi naše dediščine
Maturanti Klasične gimnazije Ljubljana v letošnjem letu praznujejo sedemdesetletnico mature. Visok jubilej so letos obeležili v zavodskih prostorih Sv. Stanislava, kjer so imeli po uvodnem druženju sveto mašo za pokojne profesorje, dijakinje in dijake. v programu so imeli tudi voden ogled ustanove ter predavanje o pouku klasičnih jezikov. Med jubilanti je tudi France Vrevc, ki smo ga gostili v studiu.
Zakladi naše dediščine
Maturanti Klasične gimnazije Ljubljana v letošnjem letu praznujejo sedemdesetletnico mature. Visok jubilej so letos obeležili v zavodskih prostorih Sv. Stanislava, kjer so imeli po uvodnem druženju sveto mašo za pokojne profesorje, dijakinje in dijake. v programu so imeli tudi voden ogled ustanove ter predavanje o pouku klasičnih jezikov. Med jubilanti je tudi France Vrevc, ki smo ga gostili v studiu.
Zakladi naše dediščine
Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami.
Zakladi naše dediščine
Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami.
Zakladi naše dediščine
V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega naših največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto.
V poklon in spomin na Tavčarja, človeka širokega duha, številnih sposobnosti in naprednih idej, ki se je kot deželni in državni poslanec na Dunaju ter ljubljanski župan povzpel tudi v vrh takratnega javnega življenja, se odvija bogat utrip raznovrstnih praznovanj skozi celotno Tavčarjevo leto. Igralka Milena Zupančič je prevzela vlogo ambasadorke. Z njo smo posneli krajši pogovor, skupaj s Slovensko tiskovno agencijo, v Poljanski dolini.
Zakladi naše dediščine
V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega naših največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto.
V poklon in spomin na Tavčarja, človeka širokega duha, številnih sposobnosti in naprednih idej, ki se je kot deželni in državni poslanec na Dunaju ter ljubljanski župan povzpel tudi v vrh takratnega javnega življenja, se odvija bogat utrip raznovrstnih praznovanj skozi celotno Tavčarjevo leto. Igralka Milena Zupančič je prevzela vlogo ambasadorke. Z njo smo posneli krajši pogovor, skupaj s Slovensko tiskovno agencijo, v Poljanski dolini.
Zakladi naše dediščine
V velikonočnem času so nekdaj v Železnikih gojili zelo posebno kulturno dediščino. Poznate ljudski običaj kovtre šivat? Skoraj je šel že v pozabo, po štiridesetih letih premora so ga uspeli obuditi, predstavil ga je Tomaž Weiffenbach iz Turističnega društva Železniki.
Zakladi naše dediščine
V velikonočnem času so nekdaj v Železnikih gojili zelo posebno kulturno dediščino. Poznate ljudski običaj kovtre šivat? Skoraj je šel že v pozabo, po štiridesetih letih premora so ga uspeli obuditi, predstavil ga je Tomaž Weiffenbach iz Turističnega društva Železniki.
Zakladi naše dediščine
V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem.
Zakladi naše dediščine
V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem.
Zakladi naše dediščine
Društvo slovenski center za ustno zgodovino Zbilje, Medvode v Smledniku vrsto let redno pripravlja “Flancanje”, javno prireditev, ki jo tematsko obarvajo, in sicer z zadnja leta zelo aktualno temo – voda, z brezplačnim ogledom dokumentarnega filma “Zgodba Save” in predstavitvijo zgibanke “O življenju ob Savi” z izbranimi spomini starejših krajanov na Savo v njihovi mladosti. Izvajajo raziskavo ustne zgodovine na to temo in so že prišli do zelo zanimivih podatkov, ki jih je vredno očuvati pred pozabo! Na voljo je bila tudi knjižica “Več kot zaklad”, pravljica o Smledniku nekoč in danes, ki jo je izdala lani KS Smlednik. Zgodba lepo prikaže neločljivo povezanost naravne in kulturne dediščine, katere ohranjanju so namenjeni vsi njihovi projekti. Letošnje Flancanje je bilo hkrati tudi praznovanje Svetovnega dneva zemlje, ki je 22. aprila. V studio je več povedala dr. Urška Sešek, predsednica DSCUZ.
Zakladi naše dediščine
Društvo slovenski center za ustno zgodovino Zbilje, Medvode v Smledniku vrsto let redno pripravlja “Flancanje”, javno prireditev, ki jo tematsko obarvajo, in sicer z zadnja leta zelo aktualno temo – voda, z brezplačnim ogledom dokumentarnega filma “Zgodba Save” in predstavitvijo zgibanke “O življenju ob Savi” z izbranimi spomini starejših krajanov na Savo v njihovi mladosti. Izvajajo raziskavo ustne zgodovine na to temo in so že prišli do zelo zanimivih podatkov, ki jih je vredno očuvati pred pozabo! Na voljo je bila tudi knjižica “Več kot zaklad”, pravljica o Smledniku nekoč in danes, ki jo je izdala lani KS Smlednik. Zgodba lepo prikaže neločljivo povezanost naravne in kulturne dediščine, katere ohranjanju so namenjeni vsi njihovi projekti. Letošnje Flancanje je bilo hkrati tudi praznovanje Svetovnega dneva zemlje, ki je 22. aprila. V studio je več povedala dr. Urška Sešek, predsednica DSCUZ.
Zakladi naše dediščine
Glasbeno društvo Brloga v sodelovanju s Športnim društvom Branka Ceršak je razpisalo prvo tekmovanje frajtonarjev za nagrado Naj godec Slovenskih goric. O društvo in njihovih dejavnostih smo se pogovarjali s Simonom Knupležem.
Zakladi naše dediščine
Glasbeno društvo Brloga v sodelovanju s Športnim društvom Branka Ceršak je razpisalo prvo tekmovanje frajtonarjev za nagrado Naj godec Slovenskih goric. O društvo in njihovih dejavnostih smo se pogovarjali s Simonom Knupležem.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Duhovna misel
Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče (Matejev evangelij 5,48).
Doživetja narave
V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.
Slovencem po svetu in domovini
Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost. O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.
Dogodki
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Komentar tedna
Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Doživetja narave
V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.
Kulturni utrinki
V Kulturnih utrinkih smo vam tokrat predstavili drugi koncert letošnjega cikla SiBRASS, ki prinaša preplet stare, pretežno instrumentalne glasbe renesančnega obdobja ter izvirnih del našega časa. Na koncertu Baročne pozavne, ki bo na sporedu to nedeljo ob 19.00 v Slovenski filharmoniji, se bodo predstavili člani zasedbe Musica Antiqua Salzburg, katere delovanje je zaznamovala bogata in raznovrstna glasbena zgodovina mesta Salzburg ter zapuščina salzburških skladateljev starejših obdobij. Vstop je brezplačen. Podrobno o tokraten večeru je za naš radio spregovoril umetniški vodje cikla Franc Kosem.
Komentar tedna
Vladavino prava v Sloveniji zamenjuje pravo vladajočih. Če ste z njimi, lojalni in tiho, boste prosperirali. Slovenija je z Madžarsko in Poljsko postali šolski primer kršitev vladavine prava in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vzpon prava vladajočih in njihovih pravic sproža in poglablja številne napetosti, trenja in razkroj javnega prostora. Namesto, da bi vladajoča politika stremela k dialogu, strpnosti in širosrčnosti, ustvarja sovraštvo, strah in nezaupanje. Kaj znova kritizira avtor, boste morda rekli bralci/poslušalci, saj se tudi v državah tipa Belorusija lahko lepo živi. Seveda, če ste na pravi strani.
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Vabilo na pot
Povabili smo vas na Kunaverjev pohod, slišali ste tudi nadaljevanje pogovora s športno pedagoginjo Petro Filipič o njeni najljubši obliki rekreacije, ki je plavanje.