Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Slovenska modna oblikovalka, Boža Košak, s prepoznavno mednarodno uspešno kariero se je rodila leta 1915 v Trstu, v takratni Avstro-Ogrski. Zaradi vojne je njena družina pribežala v Maribor. Po študiju na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju (1935–1937) je začela ustvarjati kot ilustratorka, kostumografinja in modna oblikovalka. V zgodnjih štiridesetih letih se je preselila v Rim in ustvarjala v ateljeju na ulici Via Margutta. Njeno delo oblikovalke tekstila, notranje opreme, preprog, tapiserij in oblačil jo je popeljalo po vsej Evropi in Združenih državah Amerike. Njene avantgardne stvaritve so bile razstavljene v stalnih zbirkah številnih prestižnih muzejev. Kot prva oblikovalka je oživila stare tehnike barvanja; njen napredek na tem področju je pripeljal do poplave različnih inovativnih tehnik barvanja in tiska. Bila je teta dr. Barbare Bajd, ki je o njej povedala nekaj več iz svojih spominov. Napisala je tudi knjigo “B kot Boža”. Lahko ji prisluhnete tudi v predavanju na povezavi.

Damjan Popelar, po izobrazbi arhitekt, je v desetih letih izdelal približno petindvajset umetniških projektov velikega merila, pred petimi leti pa je začel izdelovati miniaturna pročelja kozolcev ter čebelnjakov, za katera pravi sta dva slovenska bisera. Z Damjanom smo se pogovarjali o dveh njegovih razstavah Kozolci iz sence pozabe ter Slovenski čebelnjak skozi čas.  

V rubriki je Danica Krivec opisala skoraj pozabljen vaški običaj, pisanje šempavskih pirhov.

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta. 

Etnolog dr. Janez Bogataj je podal nekaj zanimivih dejstev o slanih, sladkih, dobro zvitih, ki teknejo, če smo lačni ali siti, o štrukljih in tudi nekaj zanimivosti o potici, ki je dobra jed, boljše nima svet. 

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so pod drobnogled vzeli srednjeveške pisarske mojstre, ki so bili pri izdelavi rokopisa skoraj v celoti odvisni zgolj od sebe. Imeli so izvrstne rokodelske sposobnosti in široko znanje s področja kemije, saj so večkrat sami vodili celoten proces izdelave knjige. Znali so si pripraviti pergament, pisarsko orodje, tinte in pigmente barv. Bi se lahko o pomenu samooskrbe česa naučili prav od njih? Po odgovor vabijo na stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, kjer vidimo delček pozabljenih znanj, ki smo jih v zadnjem tisočletju tako z lahkoto izpustili iz rok in glave. 

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

V prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja je na ogled nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas! Slovenski šolski muzej, ki že več kot 120 let skrbi za slovensko šolsko dediščino, je pripravil novo, interaktivno stalno razstavo, ki z različnimi izraznimi sredstvi sledi sodobnim muzeološkim spoznanjem. Z muzejskimi predmeti, dokumenti, maketami, ambientalnimi postavitvami in drugimi elementi popeljejo po zanimivostih iz zgodovine vzgoje in izobraževanja od prazgodovine do današnjih dni. Ogled razstave je lahko tudi čustveno doživetje, lahko je popotovanje v mladost, v spomine na šolo.

Dnevi Škofjeloškega pasijona so se v letu 2022 začeli s predstavitvijo Pasijonskih doneskov in odprtjem razstave Škofjeloški pasijon Jožeta Bartolja. Jože je bil lani ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona povabljen, naj pripravi likovno razstavo, ki bi bila del širšega dogajanja ob postavitvi pasijonske procesije v jubilejne letu 2021, ki pa je bila zaradi epidemije potem odpovedana. Nastal je cikel dvanajstih pasijonskih podob večjega formata. 

Primorsko katoliško šolstvo ima v širšem slovenskem prostoru posebno zgodovino. Pred natanko sedemdesetimi leti se je institucioniralo z delovanjem Malega semenišča v Vipavi. Slovesno bodo jubilej obeležili junija 2022, če bodo le razmere zaradi kovida to dopuščale. Okroglega jubileja pa se v letu 2022 veselijo tudi v Škofijski gimnaziji Vipava, kjer pa v učilnice sedajo dijaki že polnih trideset let.

Cvetje ima simbolno vrednost, z izbiro določenega cveta prenesemo sporočilo, ki je lahko jasnejše od besed. Matjaž Mastnak je v kratkem pogovoru dejal, da je to imelo svoj pomen in vlogo v času številčnejšega meščanskega načina življenja. “V našem času pa ljudi ne bi obremenjeval s tem”, je dejal, katerokoli cvetje, tudi skromen šopek travniškega, ima vrednost in je dragocena pozornost, če je seveda dano v iskreni naklonjenosti in z ljubeznijo.  

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji. 

Ob tradicionalnem Festivalu zvončkov v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo z dr. Jožetom Bavconom opisali ta botanični zaklad naše domovine, saj Slovenija slovi po različicah te vrste med najbogatejša rastišča na svetu. 

V leseni, z ilovico obdani in s slamo pokriti hiši, se je pred natanko stotimi leti, v vasi Tlake pri Rogatcu, rodil Jože Šmit, pesnik, prevajalec in urednik. V Muzeju na prostem Rogatec so o svojem rojaku postavili razstavo in leto 2022 razglasili za Šmitovo leto. Govorili smo z Nives Brezovnik. 

Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine. 

Na praznik Spreobrnitve sv. Pavla smo se spomnili na zgodovinski roman Apostol p. Hermanna-Josefa Zocheja, ki je raziskoval osebnost tega apostola in misijonarja. Roman je ustvarjal kar štirinajst let. Napeto Pavlovo življenjsko zgodbo pripoveduje kot nihče drug: ob tem se natančno drži svetopisemskih virov, z apostolovimi potovanji podrobno prebuja antični svet, poln čutnega življenja. Roman je prevedla Majda Strašek Januš, s katero smo tudi govorili, izšel je pri Celjski Mohorjevi družbi.  

Tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža je v letu 2022 jubilejna, trideseta zapored. Zaradi razmer to leto v nekoliko drugačni obliki, a ravno tako zanimiva in vesela. Pogovarjali smo se z županjo Črne na Koroškem, mag. Romano Lesjak.  

Leta 2021 je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije obeležilo dve desetletji organiziranega delovanja. Pred letošnjim prihodom svetih treh kraljev smo znova spomnili na milosti božičnega časa in sporočila jaslic skozi čas, s ponovitvijo izseka iz pogovora s p. dr. Robertom Bahčičem v daljši oddaji Via positiva, kjer smo gostili ob njem še tri jasličarje.   

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Ana in Andrej Korenč iz Virmaš pri Škofji Loki sta radio Ognjišče obiskala na začetku adventa 2021 in s seboj v dar prinesla jaslice iz gline, delo go. Ane, ki so posebne tudi zato, ker jasli, v katerih leži Jezus, v rokah drži Jožef. Kot počastitev Leta sv. Jožefa, ki se je sklenilo na praznik Brezmadežne? Go. Ana se je umetniško izpopolnjevala pri kiparki Mileni Braniselj in akademskem kiparju Jožetu Baršiju. Duhovno pa je bila zelo povezana s p. dr. Leopoldom Grčarjem, ki ji je približal sporočilnost, simboliko in globlji pomen jaslic. Za svoje delo je prejela številne nagrade, njene jaslice so bile in ostajajo razstavljene v različnih delih sveta, tudi v betlehemskem ter seveda brezjanskem muzeju jaslic.        

Občina Divača je pred dnevi od škofije Koper prevzela v upravljanje cerkev sv. Helene na Gradišču za najmanj 20 let. V objekt je občina s proračunskimi sredstvi vlagala že v preteklosti, objekt bo obdržal kulturno, izobraževalno, sakralno in turistično funkcijo, je poudarila županja. Skrbnik pogodbe je poleg občine tudi župnija Divača. Gre za prvi takšen primer v Sloveniji. Govorili smo s škofom Jurijem Bizjakom. 

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, ki je zgrajena v panonskem slogu. Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L (»na vogal«). Stavba je lesena »cimprana« (lesena bruna so z obeh strani ometana z debelo plastjo ilovice) ter krita s slamo. Pod isto streho je črna kuhinja, izba, shramba, veža in gospodarski del. Ob hiši sta del Dominkove domačije tudi dva koruznjaka, eden je pleten ter prekrit s slamo, drugi je lesen ter panji za čebele. Na dvorišču stoji studenec z leseno kašto (okvirjem) in zajemanje vode na drog (Šaduf), za hišo je manjša mlaka. Dominkova domačija je bila stalno naseljena do leta 1990, ko je umrla zadnja prebivalka. Leta 1989 je bila razglašena za nepremično kulturno dediščino RS. 

Državni praznik Dan Rudolfa Maistra praznujemo 23. november, v spomin na leto 1918, ko je na ta dan general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Borec za severno mejo, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma takratno jugoslovansko upravo. O Maistru smo se pogovarjali z Janezom J. Švajncerjem, slovenskim brigadirjem, zgodovinarjem pisateljem, novinarjem, pravnikom, urednikom in veteranom vojne za Slovenijo. V Logatcu je odprl Vojni muzej. 

Med je pomemben del slovenske dediščine, osvetlili smo stoletno tradicijo medičarstva in svečarstva Celec z Goričkega. V njihovi medičarski delavnici izdelujejo tradicionalne medičarske produkte – od lectovih figuric do medenjakov, raznih slaščičarskih izdelkov in tudi sveč. Vsi njihovi izdelki imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot. Korenine družinske obrti segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je takrat njihov dedek Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Pogovarjali smo se z Jožico Celec. 
 

Pečarovci je vas, ki je dobila ime po pečeh, saj je bilo pred pol stoletja v njej dejavnih še skoraj petnajst lončarjev, danes pa ob kmetiji to tradicijo ohranja le še družina Zelko, kjer se že 130-et let vrti lončarsko vreteno. 

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah. 

S pogovorom, ki smo ga posneli na enem od sejemskih dogajanj, smo gotovo pri marsikom prebudili spomine iz otroštva, ko smo v naravi iz lesa rezljali in sestavljali, celo gradili. To so bile tudi osnove za razvoj znamke Graverko. Njihovo družinsko zgodbo je predstavila Tina Trentelj. 

V sklopu Evropskih dnevov kulturne dediščine 2021, z geslom “Dober tek”, so pri Društvu Anbot pripravili razstavo na Tartinijevem trgu v Piranu o delu in knjigah Alberta Pucerja, ki je svoje življenje posvetil zbiranju in raziskovanju istrske identitetet ter pogrnjeni mizi z dobrotami meščanskih in kmečkih tradicionalnih jedi ter živil. Pogovarjali smo se z Natalijo Planinc, dejavno članico društva.  

Ob evropskih Dnevih konservatorstva-restavratorstva smo govorili z Martino Lesar Kikelj, predsednico Društva restavratorjev Slovenije.  

Ker mineva 140 let od smrti pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana, je Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih oseb druge polovice 19. stoletja. Pogovarjali smo se z Majo Lampret, direktorico Zavoda Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo. 

Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka. 

Nekoč samostanska, danes župnijska cerkev v Velesovem ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leta 1238 je ob nastal samostan dominikank. Poznobaročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski božjepotni kip Marije z Jezusom, ki je najstarejši ohranjeni Marijin kip na Slovenskem iz okoli leta 1220. Od srednjega veka naprej kipu menjajo oblačila ob različnih cerkvenih praznikih. Pogovarjali smo se z domačinko Angelco Maček.  

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Z Damjanom Jagodicem o tradiciji peke znanih vodiških prest.

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon. 

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

S. Jelka Rupnik je pripovedovala zgodbo o Brezmadežni čudodelni svetinji. Kako se je z njo seznanila, se srečala, jo priporoča tudi nam kot duhovno sredstvo zaščite in zaupanja.  

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. 

V Postojni deluje obnovljena brivnica, najstarejša v Sloveniji, iz leta 1926. V njej dela Luka Nebec, ki želi ohranjati pristno brivsko kulturo in skrbi, da vsakomur obisk spremeni v nepozabno brivsko izkušnjo. Goji veliko spoštovanje do dediščine in se v obnovljeni brivnici odlično počuti.     

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.