V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste lahko prisluhnili p. Petru Lavrihu, ki se je v Jeruzalemu udeležil letnega srečanja komisarjev za Sveto deželo. Med drugim so govorili o romarskih programih. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem dokumentu o monogamiji.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste lahko prisluhnili p. Petru Lavrihu, ki se je v Jeruzalemu udeležil letnega srečanja komisarjev za Sveto deželo. Med drugim so govorili o romarskih programih. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem dokumentu o monogamiji.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj je papež sporočil na svetovni dan ubogih, ko je tudi kosil s 1300 ljudmi, potrebnimi pomoči. Dva dni pred tem je v Vatikanu zaživela nova ambulanta za brezdomce. Ker iz Ukrajine prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče novice, smo poklicali sodelavko tamkajšnje Karitas Miro Milavec, ki nam je povedala, česa se ljudje najbolj bojijo in kaj lahko mi naredimo za mir. Slišali pa ste tudi, kaj papež vsak torek počne v Castel Gandolfu in kako je potekal mednarodni simpozij ob 800-letnici prihoda Frančiškovih manjših bratov v Gorico.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj je papež sporočil na svetovni dan ubogih, ko je tudi kosil s 1300 ljudmi, potrebnimi pomoči. Dva dni pred tem je v Vatikanu zaživela nova ambulanta za brezdomce. Ker iz Ukrajine prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče novice, smo poklicali sodelavko tamkajšnje Karitas Miro Milavec, ki nam je povedala, česa se ljudje najbolj bojijo in kaj lahko mi naredimo za mir. Slišali pa ste tudi, kaj papež vsak torek počne v Castel Gandolfu in kako je potekal mednarodni simpozij ob 800-letnici prihoda Frančiškovih manjših bratov v Gorico.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo nekaj besed namenili preganjanju kristjanov v Nigeriji. O tem je spregovorila predstavnica organizacije Svetovni molitveni dan, Marjeta Žebovec. Molitev prihodnje leto namreč pripravljajo ženske iz Nigerije. Med aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem dokumentarcu Leon iz Čikaga.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo nekaj besed namenili preganjanju kristjanov v Nigeriji. O tem je spregovorila predstavnica organizacije Svetovni molitveni dan, Marjeta Žebovec. Molitev prihodnje leto namreč pripravljajo ženske iz Nigerije. Med aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem dokumentarcu Leon iz Čikaga.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali nekaj utrinkov iz jubileja vzgojno izobraževalnih delavcev, še posebej o papeževem srečanju s študenti. Za vas smo pripravili tudi povzetek dogajanja v Vatikanu na praznik Vseh svetih in vernih duš, pa tudi druge dogodke tega tedna. Osrednji pogovor pa je bil posvečen jubileju sodelujočih v sinodalnem procesu. Z nami je bila Mojca Belcl Magdič.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali nekaj utrinkov iz jubileja vzgojno izobraževalnih delavcev, še posebej o papeževem srečanju s študenti. Za vas smo pripravili tudi povzetek dogajanja v Vatikanu na praznik Vseh svetih in vernih duš, pa tudi druge dogodke tega tedna. Osrednji pogovor pa je bil posvečen jubileju sodelujočih v sinodalnem procesu. Z nami je bila Mojca Belcl Magdič.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo predstavili življenje in delo sv. Janeza Henrika Newmana, ki ga je papež Leon XIV. 1. novembra razglasil za cerkvenega učitelja.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo predstavili življenje in delo sv. Janeza Henrika Newmana, ki ga je papež Leon XIV. 1. novembra razglasil za cerkvenega učitelja.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste slišali vtise z jubileja posvečenih. Predstavili smo tudi seminar, ki ga bo v Domu sv. Jožef v Celju vodila strokovnjakinja za duhovno oskrbo v zdravstvu prof. dr. Anne Vanderhoeck z Univerze v Leuvnu.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste slišali vtise z jubileja posvečenih. Predstavili smo tudi seminar, ki ga bo v Domu sv. Jožef v Celju vodila strokovnjakinja za duhovno oskrbo v zdravstvu prof. dr. Anne Vanderhoeck z Univerze v Leuvnu.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo predstavili vsebino papeževe prve apostolske spodbude, v kateri govori o služenju revnim. Škofa Andrej Saje in Anton Jamnik pa sta predstavila zasedanji, ki sta se ju udeležila v Fatimi oziroma Bruslju in na katerih so govorili o Evropi pred globalnimi izzivi in o tem, kako biti misijonarski učenec v sekularizirani Evropi.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo predstavili vsebino papeževe prve apostolske spodbude, v kateri govori o služenju revnim. Škofa Andrej Saje in Anton Jamnik pa sta predstavila zasedanji, ki sta se ju udeležila v Fatimi oziroma Bruslju in na katerih so govorili o Evropi pred globalnimi izzivi in o tem, kako biti misijonarski učenec v sekularizirani Evropi.

Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. november 2025 ob 05-ih
Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Sol in luč
Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta
Duhovna misel
Učitelj je dal učencem za nalogo spis z naslovom: »Kateri predmet v hiši bi najrajši bil in zakaj?« Eden najbistrejših učencev v razredu je napisal ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?
Pojdite in učite
Tajnik Misijonskega središča Slovenije je predstavil Adventni koledar Zgodbe upanja iz misijonov.
Slovencem po svetu in domovini
Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14].
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji ste lahko znova prisluhnili odzivom Slovenske škofovske konference na izid referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, z mladim duhovnikom Boštjanom Dolinškom pa smo govorili o pomenu adventnega časa za kristjane ter o njegovem prispevku na zasedanju Slovenske škofovske konference na temo prihodnosti župnij z vidika večje soudeležbe laikov v spremenjenih družbenih razmerah.
Kmetijska oddaja
Gostja Darinka Sebenik, urednica Glasa dežele, je predstavila tri zanimive zglede kmetijskega »zelenega prehoda« iz Belgije, ki tamkajšnjim kmetom prinašajo dohodek.