V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
Iz življenja vesoljne Cerkve
S škofovim vikarjem za Slovence v Gorici Karlom Bolčino smo pokomentirali glavne dogodke, ki so zaznamovali Cerkev v letu 2025, hkrati pa smo pogled uprli tudi v nekatere dogodke, ki so že napovedani za leto 2026.
Iz življenja vesoljne Cerkve
S škofovim vikarjem za Slovence v Gorici Karlom Bolčino smo pokomentirali glavne dogodke, ki so zaznamovali Cerkev v letu 2025, hkrati pa smo pogled uprli tudi v nekatere dogodke, ki so že napovedani za leto 2026.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na nedeljo svete družine smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve predstavili dokument, ki ga je pripravil vatikanski Dikasterij za nauk vere z naslovom »Eno meso. Hvalnica monogamiji.« Z njim poskuša odgovoriti predvsem na poligamijo v Afriki in na današnje gibanje, ki spodbuja poliamorijo oziroma odprte odnose. V tem kontekstu Dikasterij znova potrjuje svojo podporo monogamiji in poudarja, da je to najboljši način za izražanje in polno doživljanje človeške ljubezni. Dokument se ne omejuje na krščanske avtorje ali Sveto pismo. Črpa tudi iz idej filozofov, kot sta Viktor Frankl in eksistencialist Kierkegaard. Dokument sta predstavila zakonca Jana in Leon Kuzma iz društva Družina in življenje.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na nedeljo svete družine smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve predstavili dokument, ki ga je pripravil vatikanski Dikasterij za nauk vere z naslovom »Eno meso. Hvalnica monogamiji.« Z njim poskuša odgovoriti predvsem na poligamijo v Afriki in na današnje gibanje, ki spodbuja poliamorijo oziroma odprte odnose. V tem kontekstu Dikasterij znova potrjuje svojo podporo monogamiji in poudarja, da je to najboljši način za izražanje in polno doživljanje človeške ljubezni. Dokument se ne omejuje na krščanske avtorje ali Sveto pismo. Črpa tudi iz idej filozofov, kot sta Viktor Frankl in eksistencialist Kierkegaard. Dokument sta predstavila zakonca Jana in Leon Kuzma iz društva Družina in življenje.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na god sv. Barbare je slovenski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke Matej Tonin v Evropskem parlamentu organiziral tematski dogodek, ki so se ga udeležili tudi drugi poslanci Evropskega parlamenta, poslanci iz Pakistana, pakistanski neodvisni novinarji in odvetniki nekaterih žrtev. Konferenca je bila namreč posvečena podpori preganjanim kristjanom v južni Aziji s poudarkom na dogajanju v Pakistanu. Poslanec Tonin je za naš radio predstavil nekatere primere teh verskih preganjanj, spregovoril pa je tudi o diskriminaciji kristjanov v Evropi. Vabljeni k poslušanju oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve!
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na god sv. Barbare je slovenski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke Matej Tonin v Evropskem parlamentu organiziral tematski dogodek, ki so se ga udeležili tudi drugi poslanci Evropskega parlamenta, poslanci iz Pakistana, pakistanski neodvisni novinarji in odvetniki nekaterih žrtev. Konferenca je bila namreč posvečena podpori preganjanim kristjanom v južni Aziji s poudarkom na dogajanju v Pakistanu. Poslanec Tonin je za naš radio predstavil nekatere primere teh verskih preganjanj, spregovoril pa je tudi o diskriminaciji kristjanov v Evropi. Vabljeni k poslušanju oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve!
Iz življenja vesoljne Cerkve
V Vietnamu mladi zaradi prezasedenosti na vstop v semenišče čakajo tudi dve leti. O tem, kako živa je tamkajšnja Cerkev, je spregovoril škof Anton Jamnik, ki je tamkajšnjim bogoslovcem predaval etiko. Podal je tudi primerjavo s Kitajsko, kjer državna zastava visi pred vsako cerkvijo, povsod so kamere, a to vernikov, ki so sicer bolj zadržani kot v Vietnamu, ne odvrne od obiska maše.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V Vietnamu mladi zaradi prezasedenosti na vstop v semenišče čakajo tudi dve leti. O tem, kako živa je tamkajšnja Cerkev, je spregovoril škof Anton Jamnik, ki je tamkajšnjim bogoslovcem predaval etiko. Podal je tudi primerjavo s Kitajsko, kjer državna zastava visi pred vsako cerkvijo, povsod so kamere, a to vernikov, ki so sicer bolj zadržani kot v Vietnamu, ne odvrne od obiska maše.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste lahko prisluhnili povzetkom papeževih govorov v Turčiji in Libanonu.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste lahko prisluhnili povzetkom papeževih govorov v Turčiji in Libanonu.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste lahko prisluhnili p. Petru Lavrihu, ki se je v Jeruzalemu udeležil letnega srečanja komisarjev za Sveto deželo. Med drugim so govorili o romarskih programih. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem dokumentu o monogamiji.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste lahko prisluhnili p. Petru Lavrihu, ki se je v Jeruzalemu udeležil letnega srečanja komisarjev za Sveto deželo. Med drugim so govorili o romarskih programih. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem dokumentu o monogamiji.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj je papež sporočil na svetovni dan ubogih, ko je tudi kosil s 1300 ljudmi, potrebnimi pomoči. Dva dni pred tem je v Vatikanu zaživela nova ambulanta za brezdomce. Ker iz Ukrajine prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče novice, smo poklicali sodelavko tamkajšnje Karitas Miro Milavec, ki nam je povedala, česa se ljudje najbolj bojijo in kaj lahko mi naredimo za mir. Slišali pa ste tudi, kaj papež vsak torek počne v Castel Gandolfu in kako je potekal mednarodni simpozij ob 800-letnici prihoda Frančiškovih manjših bratov v Gorico.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj je papež sporočil na svetovni dan ubogih, ko je tudi kosil s 1300 ljudmi, potrebnimi pomoči. Dva dni pred tem je v Vatikanu zaživela nova ambulanta za brezdomce. Ker iz Ukrajine prihajajo vedno bolj zaskrbljujoče novice, smo poklicali sodelavko tamkajšnje Karitas Miro Milavec, ki nam je povedala, česa se ljudje najbolj bojijo in kaj lahko mi naredimo za mir. Slišali pa ste tudi, kaj papež vsak torek počne v Castel Gandolfu in kako je potekal mednarodni simpozij ob 800-letnici prihoda Frančiškovih manjših bratov v Gorico.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo nekaj besed namenili preganjanju kristjanov v Nigeriji. O tem je spregovorila predstavnica organizacije Svetovni molitveni dan, Marjeta Žebovec. Molitev prihodnje leto namreč pripravljajo ženske iz Nigerije. Med aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem dokumentarcu Leon iz Čikaga.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo nekaj besed namenili preganjanju kristjanov v Nigeriji. O tem je spregovorila predstavnica organizacije Svetovni molitveni dan, Marjeta Žebovec. Molitev prihodnje leto namreč pripravljajo ženske iz Nigerije. Med aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem dokumentarcu Leon iz Čikaga.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.
Pogovor o
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Naš gost
Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.
Duhovna misel
»Hvaljen, moj Gospod, v onih,
ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
in prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru,«
Za življenje
Novo leto je čas novih začetkov – a kako jih uresničiti v odnosih? Kako pustiti za seboj tisto, kar nas bremeni in odkriti nekaj novega v človeku, ki ga poznamo že leta? Govorili smo o raziskovanju in odkrivanju novega v odnosih in o tem, kako jih prenoviti, poglobiti in obogatiti. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko zastavite po elektronski pošti za.zivljenje@ognjisce.si
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Kulturni utrinki
V sredo, 7. januarja 2026 zvečer je v izolski bolnišnici umrl urednik revije Ognjišče Silvester Čuk. Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen. Lotil se je različnih tematik: verskih, ljudskih, poljudnih, znanstvenih, glasbe, športa. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Spomin nanj smo obudili v tokratnih Kulturnih utrinkih.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva.
Duhovna misel
»Hvaljen, moj Gospod, v onih,
ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
in prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru,«