V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo se ozrli v kanonizacijo Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa, ki ju je papež Leon XIV. za svetnika razglasil 7. septembra. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o prvem intervjuju, ki ga je opravil Leon XIV., in o tem, zakaj Vatikan v zvezi z Gazo še ni uporabil besede genocid.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo se ozrli v kanonizacijo Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa, ki ju je papež Leon XIV. za svetnika razglasil 7. septembra. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o prvem intervjuju, ki ga je opravil Leon XIV., in o tem, zakaj Vatikan v zvezi z Gazo še ni uporabil besede genocid.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Pred praznikom Marijinega rojstva smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve objavili pogovor s sestro Christine Mynsong iz Indije, redovno predstojnico novega reda sester, ki pa izhajajo iz salezijanske karizme. S. Christine je nedavno obiskala Slovenijo in ob tej priložnosti smo z njo posneli pogovor.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Pred praznikom Marijinega rojstva smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve objavili pogovor s sestro Christine Mynsong iz Indije, redovno predstojnico novega reda sester, ki pa izhajajo iz salezijanske karizme. S. Christine je nedavno obiskala Slovenijo in ob tej priložnosti smo z njo posneli pogovor.
Iz življenja vesoljne Cerkve
1. septembra bomo v Katoliški Cerkvi obhajali že 10. svetovni dan molitve za skrb za stvarstvo. V oddaji smo zato govorili o odnosu papeža Leona XIV. do okrožnice Laudato si, ki jo je papež Frančišek izdal pred 10-imi leti, o mednarodnem simpoziju na to temo, ki je potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani, in o odnosu Cerkve v Sloveniji do Laudato si. Naši gostje so bili člani slovenske skupine Laudato si, ki preučujejo in tudi prakticirajo besede te okrožnice: Alenka Bahovec, Roman Globokar in Anton Lesnik.
Iz življenja vesoljne Cerkve
1. septembra bomo v Katoliški Cerkvi obhajali že 10. svetovni dan molitve za skrb za stvarstvo. V oddaji smo zato govorili o odnosu papeža Leona XIV. do okrožnice Laudato si, ki jo je papež Frančišek izdal pred 10-imi leti, o mednarodnem simpoziju na to temo, ki je potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani, in o odnosu Cerkve v Sloveniji do Laudato si. Naši gostje so bili člani slovenske skupine Laudato si, ki preučujejo in tudi prakticirajo besede te okrožnice: Alenka Bahovec, Roman Globokar in Anton Lesnik.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bila z nami sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec. V teh dneh so namreč oči svetovne javnosti znova uprte v Ukrajino, njeni prebivalci pa z molitvijo spremljajo pogovore na najvišji ravni. Za vas smo zbrali tudi nekaj drugih novic tega tedna in se ozrli ne nedavni obisk p. Jacquesa Philippa, duhovnika Skupnosti blagrov iz Francije, priznanega duhovnega pisca in voditelja duhovnih vaj po vsem svetu. V Sloveniji je vodil duhovne vaje in pripravil predavanje. Vabljeni k poslušanju oddaje!
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bila z nami sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec. V teh dneh so namreč oči svetovne javnosti znova uprte v Ukrajino, njeni prebivalci pa z molitvijo spremljajo pogovore na najvišji ravni. Za vas smo zbrali tudi nekaj drugih novic tega tedna in se ozrli ne nedavni obisk p. Jacquesa Philippa, duhovnika Skupnosti blagrov iz Francije, priznanega duhovnega pisca in voditelja duhovnih vaj po vsem svetu. V Sloveniji je vodil duhovne vaje in pripravil predavanje. Vabljeni k poslušanju oddaje!
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na Brezjah v svetem letu 2025 predstavljajo romarska svetišča. O tem smo se pogovarjali z rektorjem bazilike p. Robertom Bahčičem in vodjo tamkajšnjega romarskega urada dr. Andrejo Eržen Firšt.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na Brezjah v svetem letu 2025 predstavljajo romarska svetišča. O tem smo se pogovarjali z rektorjem bazilike p. Robertom Bahčičem in vodjo tamkajšnjega romarskega urada dr. Andrejo Eržen Firšt.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo se ozrli v sklepni dogodek jubileja mladih. Vtise je z nami delil direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. Rektor brezjanske bazilike, p. Robert Bahčič, pa je spregovoril o junijskem obisku ukrajinskega Marijinega narodnega svetišča Zarvanytsia.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo se ozrli v sklepni dogodek jubileja mladih. Vtise je z nami delil direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. Rektor brezjanske bazilike, p. Robert Bahčič, pa je spregovoril o junijskem obisku ukrajinskega Marijinega narodnega svetišča Zarvanytsia.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Oddaja je bila posvečena dogajanju na jubileju mladih v Rimu. O tem smo govorili z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom, ki je spremljal slovensko mladino.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Oddaja je bila posvečena dogajanju na jubileju mladih v Rimu. O tem smo govorili z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom, ki je spremljal slovensko mladino.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Ob robu Foruma za mir, ki je potekal junija v Kopru, se je odgovorni urednik Založbe Ognjišče Božo Rustja pogovarjali z beograjskim nadškofom kardinalom Ladislavom Nemetom. Njegova zanimiva življenjska pot, nekatere teme foruma, predvsem pa njegova nedavna, skoraj sveža udeležba na konklavu so teme za pogovor, ki so se kar same ponujale. Prevodu pogovora za mesečnik Ognjišče ste lahko prisluhnili v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Ob robu Foruma za mir, ki je potekal junija v Kopru, se je odgovorni urednik Založbe Ognjišče Božo Rustja pogovarjali z beograjskim nadškofom kardinalom Ladislavom Nemetom. Njegova zanimiva življenjska pot, nekatere teme foruma, predvsem pa njegova nedavna, skoraj sveža udeležba na konklavu so teme za pogovor, ki so se kar same ponujale. Prevodu pogovora za mesečnik Ognjišče ste lahko prisluhnili v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.
Duhovna misel
Pravila za starše, ki hočejo pokvariti svojega otroka:
1. Že od samega otroštva mu dajte vse, kar hoče imeti, nič mu ne sme ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Pogovor o
Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.
Kmetijska oddaja
Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo.
Komentar tedna
Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ...
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.
Kulturni utrinki
Pol leta pred uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona je zaradi zdravstvenih težav prišlo do menjave na mestu vodje projekta. To vlogo po sklepu škofjeloškega občinskega sveta prevzema Jakob Vrhovec. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je od sinoči na ogled nova razstava z naslovom Forma Perennis, Jože Plečnik – grafični oblikovalec.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada za svojo družino pripravila malce drugačno jajce na oko. Kaj lahko bi še dodala, sprašuje. Ali je primerno, da zraven doda kakšno zelenjavo. Videla je seveda že, kako dodajo kakšno mesnino - ocvirke, šunko in tako naprej. S čim bi lahko bi popestrila to preprosto jajce, ampak vendarle seveda zelo hranljivo in okusno? Sestra Nikolina najprej svetuje, da ga drugače, na novo servira, npr. na popečenem toastu ali pa na vrhu doda rezino sira. Seveda lahko doda tudi zelenjavo, a jo mora predhodno omehčati, popražiti. Lahko pripravit tudi fritato: jajce žvrklja in začini po okusu (sol in poper) ter zlije na ponev ter nežno zapeče. Zraven lahko doda narezano mesnino ali pa pripravljeno zelenjavo ter ovije. Jed bo še okusnejša, če jajce da na rahlo popraženo čebulo.
Življenje išče pot
Zveza potrošnikov Slovenije praznuje 35 let delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili mednarodno konferenco, s katero so opozorili na agresivno oglaševanje nezdravih živil otrokom. Dr. Matjaž Pirc, ki vodi prehransko ekipo, je opisal nekaj primerov dobre prakse v tujini, s katerimi so oglaševanje uspešno zamejili.