Is podcast
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
V obravnavi v državnem zboru je predlog zakona, ki bi omogočil samomor z medicinsko pomočjo. Na njegove pasti opozarjajo pri Slovenski Karitas. Njeni prostovoljci namreč spremljajo kar 35 tisoč ostarelih.
Tako Karitas kot družba nasploh smo naravnani k temu, da s solidarnostjo dvigamo kakovost, ne pa da ponujamo nasilen izhod iz življenja, kadar je hudo. »Globoko v sebi ter iz svojega dela in izkušenj vemo, da to ni prava pot.
Prava pot je, da odgovorimo na stisko človeka in mu pomagamo, da se ta stiska reši. Prepričan sem, da večina ljudi, ki želi končati življenje, kliče po pomoči,« je za naš radio v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič.
Vsako življenje, ki ga nasilno iztrgamo, namreč pusti za seboj posledice. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko korenin v življenjih ljudi to pretrga in koliko ljudi rani vsak samomor,« še poudarja Tomažič. Strokovnjaki po njegovih besedah že leta in leta govorijo, da eno ima takšno dejanje vpliv vsaj na 20 ljudi.
Čemu torej trud, da bi prišli na manj kot 50 samomorov letno pri nas, če potem to možnost celo uzakonimo?
V oddaji ste tokrat slišali kdo je novi papeški pridigar, papež na svetovni dan ubogih obedoval z 1300 revnimi, kako so volili katoličani v ZDA, prisluhnite oddaji tudi o ostalih temah.
V oddaji ste tokrat slišali kdo je novi papeški pridigar, papež na svetovni dan ubogih obedoval z 1300 revnimi, kako so volili katoličani v ZDA, prisluhnite oddaji tudi o ostalih temah.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s škofom Maksimilijanom Matjažem o sinodi, vtise dogajanja s sinode pa je delila tudi predsednica Gibanjam Fokolarov Margaret Karam. Med aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem odzivu na Trumpovo zmago in o tem, da je papež na seznam novih kardinalov dodal še eno ime.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s škofom Maksimilijanom Matjažem o sinodi, vtise dogajanja s sinode pa je delila tudi predsednica Gibanjam Fokolarov Margaret Karam. Med aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem odzivu na Trumpovo zmago in o tem, da je papež na seznam novih kardinalov dodal še eno ime.
Pred nami je sveto leto 2025. Slovenska škofovska konferenca je kot delegatko za našo krajevno Cerkev imenovala s. Boženo Kutnar. Povabili smo jo v naš studio, da bi nam pojasnila, zakaj je papež za temo tokrat izbral Romarji upanja. Povedala nam je tudi, kdaj se bo sveto leto začelo v Vatikanu in kdaj v Sloveniji ter kako lahko zraven sodelujete. Napovedali pa smo tudi izredno sveto leto 2033. Zakaj ravno takrat? Prisluhnite posnetku oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve!
Pred nami je sveto leto 2025. Slovenska škofovska konferenca je kot delegatko za našo krajevno Cerkev imenovala s. Boženo Kutnar. Povabili smo jo v naš studio, da bi nam pojasnila, zakaj je papež za temo tokrat izbral Romarji upanja. Povedala nam je tudi, kdaj se bo sveto leto začelo v Vatikanu in kdaj v Sloveniji ter kako lahko zraven sodelujete. Napovedali pa smo tudi izredno sveto leto 2033. Zakaj ravno takrat? Prisluhnite posnetku oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve!
Zaključuje se sinoda o sinodalnosti, na kateri je Cerkev na slovenskem zastopal celjski škof Maksimilijan Matjaž. Predstavniki krajevnih Cerkva z vsega sveta so v soboto popoldne potrjevali predlog sklepnega dokumenta. Dokončni dokument pa naj bi v prihodnjih mesecih izdal papež Frančišek. V studio smo povabili župnija v Velenju Janka Rezarja, ki je delo sinode spremljal bolj od blizu, da nam je povedal, kateri so bili njeni bistveni poudarki. Vabljeni k poslušanju!
Zaključuje se sinoda o sinodalnosti, na kateri je Cerkev na slovenskem zastopal celjski škof Maksimilijan Matjaž. Predstavniki krajevnih Cerkva z vsega sveta so v soboto popoldne potrjevali predlog sklepnega dokumenta. Dokončni dokument pa naj bi v prihodnjih mesecih izdal papež Frančišek. V studio smo povabili župnija v Velenju Janka Rezarja, ki je delo sinode spremljal bolj od blizu, da nam je povedal, kateri so bili njeni bistveni poudarki. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji ste poleg aktualnih novic slišali pogovor z muftijem Nevzetom Porićem o medverskem dialogu, stikih s Katoliško Cerkvijo, izobraževanju njihovih teologov in trenutno vročem vprašanju obrokov brez svinjine v slovenskih šolah. O misijonih v obdobju po 1. in pred 2. svetovno vojno pa smo se ob misijonski nedelji pogovarjali s predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve Teološke fakultete dr. Matjažem Ambrožičem.
V oddaji ste poleg aktualnih novic slišali pogovor z muftijem Nevzetom Porićem o medverskem dialogu, stikih s Katoliško Cerkvijo, izobraževanju njihovih teologov in trenutno vročem vprašanju obrokov brez svinjine v slovenskih šolah. O misijonih v obdobju po 1. in pred 2. svetovno vojno pa smo se ob misijonski nedelji pogovarjali s predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve Teološke fakultete dr. Matjažem Ambrožičem.
Papež je slovenskega nadškofa Mitja Leskovarja aprila letos imenoval za apostolskega nuncija v Demokratični republiki Kongo. Po Iraku je to njegova druga destinacija v vlogi nuncija. V oddaji je povedal več o tem, kako se je ustalil in s kakšnimi izzivi se sooča v Kongu,
Papež je slovenskega nadškofa Mitja Leskovarja aprila letos imenoval za apostolskega nuncija v Demokratični republiki Kongo. Po Iraku je to njegova druga destinacija v vlogi nuncija. V oddaji je povedal več o tem, kako se je ustalil in s kakšnimi izzivi se sooča v Kongu,
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali, da se je začelo zasedanje sinode; papež za 7.10. povabil k molitvi in postu za mir. Za vas smo pripravili tudi povzetke in odmeve na na obisk svetega očeta v Belgiji. Spomnimo, da je papež novinarjem na letalu znova ponovil, da je splav umor z najetim morilcem.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve boste slišali, da se je začelo zasedanje sinode; papež za 7.10. povabil k molitvi in postu za mir. Za vas smo pripravili tudi povzetke in odmeve na na obisk svetega očeta v Belgiji. Spomnimo, da je papež novinarjem na letalu znova ponovil, da je splav umor z najetim morilcem.
Mineva 120 let od rojstva in 25 let od smrti misijonarja, salezijanca Andreja Majcna. V oddaji ste lahko prisluhnili glavni pomočnici postulatorja za njegovo beatifikacijo, Ludovici Zanet, ki se je pred kratkim mudila v Sloveniji. Povzeli smo tudi papeževe nagovore med obiskom v Luksemburgu, s škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pa smo se pogovarjali o letošnjih jaslicah, ki bodo postavljene v Vatikanu in jih izdelujejo v Gradežu pri Gorici.
Mineva 120 let od rojstva in 25 let od smrti misijonarja, salezijanca Andreja Majcna. V oddaji ste lahko prisluhnili glavni pomočnici postulatorja za njegovo beatifikacijo, Ludovici Zanet, ki se je pred kratkim mudila v Sloveniji. Povzeli smo tudi papeževe nagovore med obiskom v Luksemburgu, s škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pa smo se pogovarjali o letošnjih jaslicah, ki bodo postavljene v Vatikanu in jih izdelujejo v Gradežu pri Gorici.
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Posvetili smo se partnerskim odnosom, kadar se ti znajdejo na preizkušnji. Bolj ko se bližajo praznični dnevi, bolj v srcih mnogih zeva praznina. Nekaj namigov, kako se lotiti reševanja takih stisk, nam je podala Nataša Lotrič, ki se s tovrstnim partnerskim svetovanjem ukvarja v Inštitutu Addictiva v Škofji Loki.
V Ljubljani so prvič v celoti predstavili program Evropske prestolnice kulture Novi Gorici in Gorici, ki bo ponudil približno 400 dogodkov uradnega programa in še enkrat toliko spremljevalnega programa. O tem so spregovorili organizatorji. V drugem delu pa še o 30 letnici delovanja veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane, ki pripravlja koncert v soboto, 23. novembra ob 19.30, v dvorani Antonovega doma na Viču v Ljubljani.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.
Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.