Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|13. 9. 2020
Papeževa nova okrožnica Vsi bratje

V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.

Papeževa nova okrožnica Vsi bratje

V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.

papežpogovorLGBTIrska

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papeževa nova okrožnica Vsi bratje
V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.
VEČ ...|13. 9. 2020
Papeževa nova okrožnica Vsi bratje
V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.

Marjana Debevec

papežpogovorLGBTIrska

Naš pogled

VEČ ...|16. 6. 2020
Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.

Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.

Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.

Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.

komentarLGBTšola

Naš pogled

Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.
Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.
VEČ ...|16. 6. 2020
Šole na daljavo, reši nas, o, Gospod.
Morda je nekemu delu učencev takšen pouk ustrezal in so pravzaprav v tem času zablesteli tako v samostojnosti kot vestnosti in pridnosti. Vendar pa večina otrok ni bila pripravljena na tako samostojno delo.

Marta Jerebič

komentarLGBTšola

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|7. 1. 2018
Delovanje organizacij za življenje in družino v Evropi - Blaž Karlin

Za vas smo pripravili poudarke papeževih nagovorov med božičnimi in novoletnimi prazniki. V studiu smo gostili Blaža Karlina iz Evropskega parlamenta, ki je spregovoril o delovanju organizacij za življenje in družino v Evropi.

Delovanje organizacij za življenje in družino v Evropi - Blaž Karlin

Za vas smo pripravili poudarke papeževih nagovorov med božičnimi in novoletnimi prazniki. V studiu smo gostili Blaža Karlina iz Evropskega parlamenta, ki je spregovoril o delovanju organizacij za življenje in družino v Evropi.

politikadružinaživljenjeLGBT

Iz življenja vesoljne Cerkve

Delovanje organizacij za življenje in družino v Evropi - Blaž Karlin
Za vas smo pripravili poudarke papeževih nagovorov med božičnimi in novoletnimi prazniki. V studiu smo gostili Blaža Karlina iz Evropskega parlamenta, ki je spregovoril o delovanju organizacij za življenje in družino v Evropi.
VEČ ...|7. 1. 2018
Delovanje organizacij za življenje in družino v Evropi - Blaž Karlin
Za vas smo pripravili poudarke papeževih nagovorov med božičnimi in novoletnimi prazniki. V studiu smo gostili Blaža Karlina iz Evropskega parlamenta, ki je spregovoril o delovanju organizacij za življenje in družino v Evropi.

Marta JerebičMarjana Debevec

politikadružinaživljenjeLGBT

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 2. 2021
Hanzi Tomažič o digitalizaciji

O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva. 

Hanzi Tomažič o digitalizaciji

O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva. 

Matjaž Merljak

rojaki

Globine

VEČ ...|9. 2. 2021
O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

O ideologijah

V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/

Blaž Lesnik

duhovnostdružbaodnosipolitikavzgojavsi bratjetutti frateliokrožnica papež Frančišek

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Naš gost

VEČ ...|27. 2. 2021
Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Dr. Anton Jeglič

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Blaž Lesnik

gorealpinizemelektrotehnikaizumimedicinanaravapolitika

Pogovor o

VEČ ...|3. 3. 2021
S kakšnimi težavami so soočeni gluhi in naglušni?

Na svetovni dan sluha, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, smo spregovorili o težavah in izzivih s katerimi so soočeni gluhi in naglušni ter njihove družine. O omenjenem sta spregovorila psihologinja dr. Andreja Poljanec in sekretar Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Valentin Jenko. V oddaji smo se dotaknili tudi vloge društev, ki omenjeni skupini vključno z družinami nudijo različne oblike podpore oziroma pomoči.

S kakšnimi težavami so soočeni gluhi in naglušni?

Na svetovni dan sluha, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, smo spregovorili o težavah in izzivih s katerimi so soočeni gluhi in naglušni ter njihove družine. O omenjenem sta spregovorila psihologinja dr. Andreja Poljanec in sekretar Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Valentin Jenko. V oddaji smo se dotaknili tudi vloge društev, ki omenjeni skupini vključno z družinami nudijo različne oblike podpore oziroma pomoči.

Andrej Šinko

gluhi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|4. 3. 2021
Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Radijski roman

VEČ ...|4. 3. 2021
Pesem o Bernardki - sedeminštirideseti del

Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...

Pesem o Bernardki - sedeminštirideseti del

Voditeljica novink v samostanu je Bernardki svetovala, naj se nauči hitro zaspati: Pravo spanje je velika umetnost redovnih ljudi. A to ni tako lahko ...

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|4. 3. 2021
293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

293. oddaja

Predvajali smo skladbe: Ura brez kazalcev - Nino Robić, Ximeroni - Ivica Šerfezi, Scratch, scratch - Harry Belafonte; Kot nekdo, ki imel me bo rad - Ditka Haberl, Seasons in the sun - Terry Jacks, Le Moribond - Jacques Brel, Golobček - Majda in Marjana, Paprikajancsi - Koncz Zsuzsa, Akropoli v pozdrav - Ivanka Kraševec, Ritorna Amore - Orietta Berti ...

Tokrat je bila oddaja tudi v živo z video prenosom na naši spletni strani

Matjaž Merljak, Mateja Feltrin Novljan, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Nataša Ličen

izobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 3. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan