Vzgoja: Slavi Snoj, Andreja Keršmanc in Janez Snoj

Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja. 

21. 12. 2021
Vzgoja: Slavi Snoj, Andreja Keršmanc in Janez Snoj

Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja. 

Radio Ognjišče

VEČ ...|21. 12. 2021
Vzgoja: Slavi Snoj, Andreja Keršmanc in Janez Snoj

Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja. 

Radio Ognjišče

družbamladipapežvzgoja

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Srečanja

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

VEČ ...|17. 2. 2026
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Srečanja

VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Srečanja

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

VEČ ...|20. 1. 2026
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Radio Ognjišče

Srečanja

VEČ ... |
Zgodba Patricie Sandoval

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

Zgodba Patricie Sandoval

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

splavčistostPatricia SandovalPlanned Parenthood

Srečanja

Zgodba Patricie Sandoval

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

VEČ ...|16. 12. 2025
Zgodba Patricie Sandoval

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

Marjana Debevec

splavčistostPatricia SandovalPlanned Parenthood

Srečanja

VEČ ... |
Ko sem zagledal hčerkino fotografijo, me je streslo spoznanje

Akcija 40 dni brez alkohola je Marka Tomaniča spodbudila, da je zmogel reči alkoholu ne in v tem vztraja že 12 let. To je zmogel s pomočjo družine in brez uradnega zdravljenja. O svoji poti je napisal knjigo Pot iz senc odvisnosti in zdaj pomaga drugim, ki bi radi zaživeli na novo.

Ko sem zagledal hčerkino fotografijo, me je streslo spoznanje

Akcija 40 dni brez alkohola je Marka Tomaniča spodbudila, da je zmogel reči alkoholu ne in v tem vztraja že 12 let. To je zmogel s pomočjo družine in brez uradnega zdravljenja. O svoji poti je napisal knjigo Pot iz senc odvisnosti in zdaj pomaga drugim, ki bi radi zaživeli na novo.

alkoholizemodločitevosvoboditev

Srečanja

Ko sem zagledal hčerkino fotografijo, me je streslo spoznanje

Akcija 40 dni brez alkohola je Marka Tomaniča spodbudila, da je zmogel reči alkoholu ne in v tem vztraja že 12 let. To je zmogel s pomočjo družine in brez uradnega zdravljenja. O svoji poti je napisal knjigo Pot iz senc odvisnosti in zdaj pomaga drugim, ki bi radi zaživeli na novo.

VEČ ...|18. 11. 2025
Ko sem zagledal hčerkino fotografijo, me je streslo spoznanje

Akcija 40 dni brez alkohola je Marka Tomaniča spodbudila, da je zmogel reči alkoholu ne in v tem vztraja že 12 let. To je zmogel s pomočjo družine in brez uradnega zdravljenja. O svoji poti je napisal knjigo Pot iz senc odvisnosti in zdaj pomaga drugim, ki bi radi zaživeli na novo.

s. Meta Potočnik

alkoholizemodločitevosvoboditev

Srečanja

VEČ ... |
Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

duhovnostumiranjeodnosipaliativna oskrbaHospic

Srečanja

Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

VEČ ...|21. 10. 2025
Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

Marjana Debevec

duhovnostumiranjeodnosipaliativna oskrbaHospic

Srečanja

VEČ ... |
Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Svetovni dan gluhihznakovni jezikkomunikacija

Srečanja

Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

VEČ ...|16. 9. 2025
Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Meta Potočnik

Svetovni dan gluhihznakovni jezikkomunikacija

Srečanja

VEČ ... |
Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

drogealkoholskupnost Srečanje

Srečanja

Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

VEČ ...|19. 8. 2025
Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

Marjana Debevec

drogealkoholskupnost Srečanje

Srečanja

VEČ ... |
Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

Zambija 2025Nangomamedicinska odprava

Srečanja

Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

VEČ ...|15. 7. 2025
Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

S. Meta Potočnik

Zambija 2025Nangomamedicinska odprava

Srečanja

Srečanja

Obravnavamo najintimnejša vprašanja lepote človekovega življenja, pa tudi stisk, s katerimi se ljudje srečujemo v sodobnem svetu. Iščemo poti iz zamotanih klobčičev zlorab, splava in raznih zasvojenosti.

S. Meta Potočnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ... |
Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

s. Meta Potočnik

osebna asistencakolektivna pogodbazlorabe in nadzor

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Marjan Bunič

jezikpravila

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče