Is podcast
Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.
Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.
Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.
Tokrat sta bila naša pričevalca res izjemna, saj sta povedala, kako sta kot neverna spoznala Jezusa in to je spremenilo njuno življenje. Našla sta tudi pot v Katoliško cerkev, ki jo sprejemata kljub nekaterim njenim grehom in slabostim. In kaj so rekli njuni prijatelji? Kako danes gledata na svet in soljudi?
Tokrat sta bila naša pričevalca res izjemna, saj sta povedala, kako sta kot neverna spoznala Jezusa in to je spremenilo njuno življenje. Našla sta tudi pot v Katoliško cerkev, ki jo sprejemata kljub nekaterim njenim grehom in slabostim. In kaj so rekli njuni prijatelji? Kako danes gledata na svet in soljudi?
V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy.
V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy.
Življenje ovdovelih je precej skrito in neopaženo. Kdor te izkušnje nima, težko razume, kaj so doživeli in kako živijo naprej kljub bolečini, praznini in žalosti. Zato so toliko bolj dragocena pričevanja. Hvaležni smo Alenki in Teodorju za iskreno delitev izkušnje izgube, žalovanja in življenja za ljubljeno osebo na drugačen način. Vse to zmoreta v moči vere v večno življenje, kjer ne bo več solz, bolečine in smrti.
Življenje ovdovelih je precej skrito in neopaženo. Kdor te izkušnje nima, težko razume, kaj so doživeli in kako živijo naprej kljub bolečini, praznini in žalosti. Zato so toliko bolj dragocena pričevanja. Hvaležni smo Alenki in Teodorju za iskreno delitev izkušnje izgube, žalovanja in življenja za ljubljeno osebo na drugačen način. Vse to zmoreta v moči vere v večno življenje, kjer ne bo več solz, bolečine in smrti.
Milena je po burnem otroštvu zaradi zasvojenosti in težav, ki jih je povzročal njen brat, tudi sama v mladosti zapadla v alkohol in droge. Ko se je po čudežu osvobodila, je nepričakovano zanosila. Strah je bil premočan in odločila se je za splav. Takole se spominja: Takrat se je zame začel pravi pekel. Padla sem v globoko depresijo, po nekaj ur sem gledala v eno samo točko. Sanjarila je, da se je takrat odločila drugače, vendar je odločitev za splav dokončna. Zavedla se je, da je postala krvnik lastnega otroka. O tem, kako je našla novo upanje in vero v to, da jo Bog ljubi, ste slišali v oddaji Srečanja.
Milena je po burnem otroštvu zaradi zasvojenosti in težav, ki jih je povzročal njen brat, tudi sama v mladosti zapadla v alkohol in droge. Ko se je po čudežu osvobodila, je nepričakovano zanosila. Strah je bil premočan in odločila se je za splav. Takole se spominja: Takrat se je zame začel pravi pekel. Padla sem v globoko depresijo, po nekaj ur sem gledala v eno samo točko. Sanjarila je, da se je takrat odločila drugače, vendar je odločitev za splav dokončna. Zavedla se je, da je postala krvnik lastnega otroka. O tem, kako je našla novo upanje in vero v to, da jo Bog ljubi, ste slišali v oddaji Srečanja.
Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.
Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.
Možnost za pare, ki se soočajo z neplodnostjo, je tudi veliko dejanje ljubezni posvojitve otroka. Smo kdaj pomislili, da to ni predvsem način, da starša dobita otroka, ampak je predvsem oblika sprejetja in pomoči otroku, ki je ostal brez staršev? Torej je na prvem mestu vedno otrok. O tem sta v oddaji Srečanja pričevala Erna in Damijan Dolinar, ki imata dva posvojena otroka. S pomočjo društva Deteljica sta spoznala, da gre pri tem koraku vedno za soočenje dveh, ali še več ran: na eni strani je njuna rana neplodnosti, ki jo morata predelati v času pred posvojitvijo, in pa rana zavrženosti, ki otrok čuti vse življenje. Potem je tudi še rana roditeljice, ki se je iz različnih razlogov odpovedala svojemu otroku. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki je odstrla marsikatero tančico teh pomembnih vprašanj.
Možnost za pare, ki se soočajo z neplodnostjo, je tudi veliko dejanje ljubezni posvojitve otroka. Smo kdaj pomislili, da to ni predvsem način, da starša dobita otroka, ampak je predvsem oblika sprejetja in pomoči otroku, ki je ostal brez staršev? Torej je na prvem mestu vedno otrok. O tem sta v oddaji Srečanja pričevala Erna in Damijan Dolinar, ki imata dva posvojena otroka. S pomočjo društva Deteljica sta spoznala, da gre pri tem koraku vedno za soočenje dveh, ali še več ran: na eni strani je njuna rana neplodnosti, ki jo morata predelati v času pred posvojitvijo, in pa rana zavrženosti, ki otrok čuti vse življenje. Potem je tudi še rana roditeljice, ki se je iz različnih razlogov odpovedala svojemu otroku. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki je odstrla marsikatero tančico teh pomembnih vprašanj.
Milena in Dejan sta iskreno in brez ovinkov pričevala o svoji večletni zgodbi ujetosti v alkohol in pornografijo, v strahove in nezdrave odnose. Odločitev za treznost je bila ključna, a brez pomoči bližnjih ne bi zmogla. Kako sta stopila iz teme strahov in neodpuščanja v novo življenje? Z Mileno je prišla tudi hčerka Manca, ki je mamo še kot najstnica spremljala v terapevtskih skupinah.
Milena in Dejan sta iskreno in brez ovinkov pričevala o svoji večletni zgodbi ujetosti v alkohol in pornografijo, v strahove in nezdrave odnose. Odločitev za treznost je bila ključna, a brez pomoči bližnjih ne bi zmogla. Kako sta stopila iz teme strahov in neodpuščanja v novo življenje? Z Mileno je prišla tudi hčerka Manca, ki je mamo še kot najstnica spremljala v terapevtskih skupinah.
Pred nami je evropsko srečanje krščanskih učiteljev, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji. Osrednja tema pogovorov in predavanj bo vzgoja otrok za spol in spolnost. V oddaji Srečanja je o vdoru idelogije spola v šole in programu omenjenega kongresa spregovorila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagodov Slovenije. Med osrednjimi predavatelji pa bosta pediater dr. Urh Grošelj ter gimnazijski profesor in voditelj inštituta Integrum Benjamin Tomažič. Oba sta bila tudi gosta zadnjega Hipokratovega srečanja in tako smo lahko njunemu razmišljanju prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče. Spregovorila sta o tem, ali se sploh lahko otrok sam odloči, da bo zamenjal spol in česa si pravzaprav odraščajoči otroci najbolj želijo. Vabljeni k poslušanju!
Pred nami je evropsko srečanje krščanskih učiteljev, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji. Osrednja tema pogovorov in predavanj bo vzgoja otrok za spol in spolnost. V oddaji Srečanja je o vdoru idelogije spola v šole in programu omenjenega kongresa spregovorila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagodov Slovenije. Med osrednjimi predavatelji pa bosta pediater dr. Urh Grošelj ter gimnazijski profesor in voditelj inštituta Integrum Benjamin Tomažič. Oba sta bila tudi gosta zadnjega Hipokratovega srečanja in tako smo lahko njunemu razmišljanju prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče. Spregovorila sta o tem, ali se sploh lahko otrok sam odloči, da bo zamenjal spol in česa si pravzaprav odraščajoči otroci najbolj želijo. Vabljeni k poslušanju!
Obravnavamo najintimnejša vprašanja lepote človekovega življenja, pa tudi stisk, s katerimi se ljudje srečujemo v sodobnem svetu. Iščemo poti iz zamotanih klobčičev zlorab, splava in raznih zasvojenosti.
Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.
Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.
V oddaji smo gostili Bojana Požarja, na tapeti je bila politika, ki nam skupaj z vplivom na medije, delitvijo denarja in zakonodajnimi predlogi močno kroji življenje. Kaj nam po drugi strani obetajo politiki, ki so stopili na pot oblikovanja novih strank?
Krovni Zakon o kmetijstvu in še šest zakonov s tega področja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov, trdijo na KGZS. Predlagana zakonodaja prinaša več birokracije in nova bremena, kako naj se mladi odločajo za kmetovanje, če jim za vrat natikajo nove zanke?
Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.
Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.
Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.