Is podcast
Ljudje smo si naslikali nebesa kot belo oblačen in v belo oblečen kraj, kjer bomo …
Ljudje smo si naslikali nebesa kot belo oblačen in v belo oblečen kraj, kjer bomo …
Ljudje smo si naslikali nebesa kot belo oblačen in v belo oblečen kraj, kjer bomo …
Čuden par sta. Dva človeka, ki ju vsi poznamo … zaradi vajinega čudne …
Čuden par sta. Dva človeka, ki ju vsi poznamo … zaradi vajinega čudne …
Tudi ti, ljubi moj sveti Alfonz, si večkrat moral potrkati na vrata …
Tudi ti, ljubi moj sveti Alfonz, si večkrat moral potrkati na vrata …
Kaj se ti je pletlo po glavi, da si se – kristjan – pustil vpoklicati v …
Kaj se ti je pletlo po glavi, da si se – kristjan – pustil vpoklicati v …
Če si z nekom blizu, sta na ti in če sta na ti, si imata tudi kaj povedati in če je tisti drugi svetnik, ti lahko pove veliko. Gregor Čušin izziva svetnike preteklosti s sodobnim časom in je z njimi ves čas na ti.
Kmečkim nevladnim organizacijam je nerazumljivo stališče Kmetijskega ministrstva, ki trdi da kljub jasnim podatkom Agencije za okolje o izjemnih količinah padavin v septembru in oktobru nima pravne podlage za premik roka obveznosti pokritosti tal z zelenim pokrovom, ki je določen za obdobje od 15. novembra 2024 do 15. februarja 2025. V oddaji pa tudi o pogledu na letošnje vinogradniško leto na Kraški planoti in hvaležnosti, ki naj nas preveva vsak dan.
Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. november 2024 ob 05-ih
Z nami je bil dr. Žiga Turk, profesor in publicist. Pogledali smo na aktualni politični parket, kjer se izrisuje plačna reforma, tudi davčna kaže svoje zobe, državljani pa medtem v strahu pogledujejo v zdravstvene zavode in na svoje električne števce.
Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.
Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.
Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.
Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec.