V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

Svetovni slovenski kongres je pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov (več nam je povedal član organizacijskega odbora Aleš Pražnikar [0:57]), v Šmihelu pri Pliberku bo prihodnji teden potekal 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl-Cakl (več nam je povedala Kristina Trap-Jernej [6:54]), slišali ste še novice iz Sydneyja (z nami je bila voditeljica molitvene skupine pri sv. Rafaelu v Merrylandsu Danica Petrič [26:40]) in Buenos Airesa (56. Pevko glasbeni večer [21:55]). 

Svetovni slovenski kongres je včeraj v Šmarjeških Toplicah pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov. Srečanje je bilo v prvi vrsti namenjeno navezovanju stikov, kroženju znanja in sodelovanju zdravnikov iz Slovenije z rojaki, delujočimi po svetu, ki so se dotaknili tem s področja rehabilitacije, ki je bila tokratna osrednja tema. Govorili so o zdravljenju po poškodbi glave, rehabilitaciji srca in okrevanju po covidu-19 ter tudi o uspehu in popularnosti naših termalnih zdravilišč, saj jih obiskujejo številni tuji in domači gostje, ta dejavnost pa tako predstavlja pomemben doprinos k slovenskemu turizmu, gospodarstvu in medicinski oz. zdravstveni oskrbi, nam je povedal član programskega odbora Aleš Pražnikar s Škotske. To je bilo že 48. vseslovensko strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

V Dolini pri Trstu so se včeraj spomnili pomembnega rojaka Josipa Pangerca, ki je bil župan, deželnozborski poslanec in ugleden član slovenske skupnosti in je prispeval k razvoju občine in ohranjanju slovenske besede ter kulture v času zahtevnih zgodovinskih razmer. Umrl je pred 100 leti. Na spominski slovesnosti je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik blagoslovil novo obeležje, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je k temu položil venec in zbrane nagovoril. Podpredsednik vlade se je sicer v Dolini pri Trstu srečal z županom Aleksandrom Corettijem in predstavniki slovenskih društev in tudi z župnikom in škofovim vikarjem za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomažem Kunaverjem, si ogledal gradbišče nastajajočega muzeja v Pangerčevi rojstni hiši, torkljo in večnamenski prostor Majence. Izrazil je zadovoljstvo in ponos, da delovanje različnih društev na Tržaškem tvori zelo pomembno in dragoceno celoto. To, kar počnejo naša društva danes, je zagotovo dokaz, da je ta prostor v zamejstvu s svojo matično domovino enoten kulturni prostor.

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

V Galeriji Družina v Ljubljani so ta ponedeljek predstavili monografijo in odprli razstavo o Marjanu Grumu, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Buenos Airesu. V oddaji ste slišali, kaj so ob tem povedali sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor umetnostnokritične študije Milček Komel, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar.

Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, bo ta konec tedna praznovala zlati jubilej. Stranka lipove vejice, kot ji tudi pravijo, si na krajevni, državni in meddržavni ravni ter z nastopi svojih predstavnikov v izvoljenih telesih prizadeva za spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, kot jih določajo italijanska ustava in državne ter deželne zaščitne norme, meddržavni sporazumi ter splošne konvencije. Skrbi tudi za vsestranski napredek slovenske narodnostne skupnosti, za sožitje med Slovenci in Italijani ter sodelovanje med Italijo in Slovenijo, za reševanje splošnih vprašanj na območju, kjer živi slovenska manjšina. Jutrišnje slovesnosti na devinskem gradu se bo udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki bo stranki podelil priznanje in zahvalo Urada za vztrajno uveljavljanje slovenskega glasu v političnem prostoru ter za utrjevanje vezi z matično domovino.