Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovali ljudski pevci Boštanj, ki v organizirani obliki delujejo že več kot 30 let; Tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši ter ljudski pevci iz Luč, pri katerih se nekatere pesmi oglašajo „na štrto“, kot pravijo domačini šestglasnemu ljudskemu petju.
Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovali ljudski pevci Boštanj, ki v organizirani obliki delujejo že več kot 30 let; Tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši ter ljudski pevci iz Luč, pri katerih se nekatere pesmi oglašajo „na štrto“, kot pravijo domačini šestglasnemu ljudskemu petju.
Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovali ljudski pevci Boštanj, ki v organizirani obliki delujejo že več kot 30 let; Tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši ter ljudski pevci iz Luč, pri katerih se nekatere pesmi oglašajo „na štrto“, kot pravijo domačini šestglasnemu ljudskemu petju.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pred dnevi smo izgubili največjega in najpomembnejšega slovenskega etnokoreologa Mirka Ramovša. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa močno zaznamoval folklorno dejavnost. Živel je za ples in s plesom. Njemu v čast in spomin je bila namenjena tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s koncerta skupine Ragle iz Trebnjega, ki se je odvil konec aprila v Trebnjem. Pevke Neža Bandel, Jera Rot, Zala Kastelec, Karolina Planinšek in Marjana Saje so ga posvetile pesmim o oblačilih ter mojstricam šivanja in oblačenja.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorno društvo Val Piran že od leta 1961 združuje plesalce in glasbenike iz cele slovenske Istre. V svojem programu ima odrske postavitve iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, s poudarkom na plesnem izročilu domačega kraja in bližnje okolice. V društvu delujeta dve plesni skupini; vodilna in senior, godčevska ter pevska skupina. Folklorno društvo Val Piran letos praznuje 62 let obstoja, a ker 60-letnice zaradi covida niso mogli obeležiti, so jo tokrat, s slavnostnim koncertom, v Avditoriju Portorož. Delček njihovega slavja smo pričarali tudi v tokratni oddaji o ljudski glasbi z njihovo pevsko skupino.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademska folklorna skupina France Marolt je največja folklorna skupina, ki jo je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci s ponosom in ljubeznijo tako že tri četrt stoletja ohranjajo in poustvarjajo slovensko folklorno dediščino. Ob tej priložnosti je avtorica oddaje o ljudski glasbi Vesna Sever Borovnik pred mikrofon povabila predsednika Akademske folklorne skupine France Marolt - Tadeja Zadravca.
Pevci zapojte, godci zagodte
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij je prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Bodeče neže, pevke ljudskih pesmi, ki delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj so konec marca v dvorani Mestne knjižnice Kranj pripravile letni koncert. Večer ljudskih pesmi in viž so poleg gostiteljic oblikovali še pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve, ki so jo naslovili Le pridi na moj dom, je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio Prijatelji iz Dramelj in okolice, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in Murnovi godci iz Selške doline.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio Prijatelji iz Dramelj in okolice, skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice in Murnovi godci iz Selške doline.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Dogodki
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Naš gost
Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?
Pogovor o
V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …
Svetovalnica
Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS.
Sobotni duhovni večer
Slišali ste odlomke Božje besede, ki jih je Cerkev izbrala za praznik Svete Trojice. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Po prvih prazničnih večernicah je bila molitev rožnega venca, s katerim smo molili po namenu svetega očeta za junij: ZA ODPRAVO MUČENJA. Molimo, da bi si mednarodna skupnost konkretno prizadevala za odpravo mučenja in zagotavljala podporo žrtvam in njihovim družinskim članom. Smo v mesecu juniju, ki je posvečen pobožnosti Jezusovega Srca. Zato smo na čast Jezusovemu Srcu zapeli litanije.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?
Za življenje
Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.