Is podcast
V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje ”Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač.
V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje ”Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač.
V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje ”Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač.
Via positiva
Znanje vsekakor niso samo podatki in široko vedenje, ampak je vrednota, delati dobro za vse, ne samo zase. Vizija, ki smo jo v slovenskem šolstvu izgubili izpred oči v zadnjih tridesetih letih in bi morala biti bistveno bolj prisotna med nami, je naslednja: Pravo maturitetno spričevalo vsakega mladostnika je vrednota odgovornosti, pravi mag. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. Odgovornost je zrelostno spričevalo, je ponovil v pogovoru. NJihova šola se ponaša s številnimi galsbenimi zasedbami različnih zvrsti, v vrstah njihovih dijakov so tudi člani zasedbe
Via positiva
Znanje vsekakor niso samo podatki in široko vedenje, ampak je vrednota, delati dobro za vse, ne samo zase. Vizija, ki smo jo v slovenskem šolstvu izgubili izpred oči v zadnjih tridesetih letih in bi morala biti bistveno bolj prisotna med nami, je naslednja: Pravo maturitetno spričevalo vsakega mladostnika je vrednota odgovornosti, pravi mag. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. Odgovornost je zrelostno spričevalo, je ponovil v pogovoru. NJihova šola se ponaša s številnimi galsbenimi zasedbami različnih zvrsti, v vrstah njihovih dijakov so tudi člani zasedbe
Via positiva
Profesionalni košarkar Anže Kos je služboval v številnih državah Evrope, začel pa v Združenih državah Amerike, kjer je ob študiju razvijal tudi športno pot. Ob treningih je vse bolj spoznaval pomen osebne rasti. Vendarle nismo samo telo, pravi. Izkušnje so mu potrdile, da je s pravim duhom, ki poveže ekipo, moč dosegati večje zadovoljstvo in doseči tudi globlji smisel vrhunskega športa.
Via positiva
Profesionalni košarkar Anže Kos je služboval v številnih državah Evrope, začel pa v Združenih državah Amerike, kjer je ob študiju razvijal tudi športno pot. Ob treningih je vse bolj spoznaval pomen osebne rasti. Vendarle nismo samo telo, pravi. Izkušnje so mu potrdile, da je s pravim duhom, ki poveže ekipo, moč dosegati večje zadovoljstvo in doseči tudi globlji smisel vrhunskega športa.
Via positiva
Dr. Noah Charney je ameriški pisatelj, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Piše za največje v svetu medijev, Guardian, Observer, Washington Post, za radio BBC je sodeloval v dokumentarni oddaji o kraji kitajskih biserov in še bi lahko naštevali. Je zelo plodovit in uspešen avtor, tako strokovnih kot poljudnejših knjig. Roman “Tat umetnin” je preveden v kar štirinajst jezikov.
Via positiva
Dr. Noah Charney je ameriški pisatelj, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Piše za največje v svetu medijev, Guardian, Observer, Washington Post, za radio BBC je sodeloval v dokumentarni oddaji o kraji kitajskih biserov in še bi lahko naštevali. Je zelo plodovit in uspešen avtor, tako strokovnih kot poljudnejših knjig. Roman “Tat umetnin” je preveden v kar štirinajst jezikov.
Via positiva
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je specializirana za zgodovino medicine, od leta 1987 dela na Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ga od leta 1992 tudi vodi. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana in predana pedagoginja. Ob številnih njenih delih je s številnimi sodelavci pripravila obsežno monumentalno delo v štirih knjigah “Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem”.
Via positiva
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je specializirana za zgodovino medicine, od leta 1987 dela na Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ga od leta 1992 tudi vodi. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana in predana pedagoginja. Ob številnih njenih delih je s številnimi sodelavci pripravila obsežno monumentalno delo v štirih knjigah “Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem”.
Via positiva
»Kulinarika je umetnost. Ko se začne odvijati miselni tok v glavi, ga ne morem zaustaviti, tako močna je kreativnost«, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Luka Novak, zmagovalec kulinaričnega televizijskega šova MasterChef 2022. Pogovarjali smo se o njegovi izbiri, zakaj prav kuhanje?, o tem, kakšen je njegov vsakodnevni ritem, o njegovih vizijah in projektih, tudi o življenjski drži in stališčih.
Via positiva
»Kulinarika je umetnost. Ko se začne odvijati miselni tok v glavi, ga ne morem zaustaviti, tako močna je kreativnost«, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Luka Novak, zmagovalec kulinaričnega televizijskega šova MasterChef 2022. Pogovarjali smo se o njegovi izbiri, zakaj prav kuhanje?, o tem, kakšen je njegov vsakodnevni ritem, o njegovih vizijah in projektih, tudi o življenjski drži in stališčih.
Via positiva
Dr. Miha Kos je doktor fizike, direktor Hiše eksperimentov, centra opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti. NJihova vizija je “Živeti in sodelovati v zdravi demokraciji - družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobonostjo reševanja problemov.”
Via positiva
Dr. Miha Kos je doktor fizike, direktor Hiše eksperimentov, centra opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti. NJihova vizija je “Živeti in sodelovati v zdravi demokraciji - družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobonostjo reševanja problemov.”
Via positiva
Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije in opozorila nase ves svet, ter tako za prvo kot drugo knjigo “Slana in sladka drožomanija” prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, je letos junija za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Podelitev nagrad, ki veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig, je bila v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike.
Via positiva
Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije in opozorila nase ves svet, ter tako za prvo kot drugo knjigo “Slana in sladka drožomanija” prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, je letos junija za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Podelitev nagrad, ki veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig, je bila v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike.
Via positiva
Sonja Pungertnik je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti, voditeljica Šole odnosov in odpuščanja, duhovna spremljevalka, s katero smo se pogovarjali o odnosih, ki so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij naših življenj. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče, žal pa smo prav v odnosih mnogokrat ranjeni. Takšne rane zmoremo pozdraviti le z odpuščanjem. Kako pa se naučimo odpuščati, in ali s tem zanikamo del sebe, kdaj je uspešno, da lahko naprej živimo svobodneje?, je le nekaj izhodišč pogovora.
Via positiva
Sonja Pungertnik je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti, voditeljica Šole odnosov in odpuščanja, duhovna spremljevalka, s katero smo se pogovarjali o odnosih, ki so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij naših življenj. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče, žal pa smo prav v odnosih mnogokrat ranjeni. Takšne rane zmoremo pozdraviti le z odpuščanjem. Kako pa se naučimo odpuščati, in ali s tem zanikamo del sebe, kdaj je uspešno, da lahko naprej živimo svobodneje?, je le nekaj izhodišč pogovora.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Pogovor o
V Pogovoru o smo gostili ekonomista in profesorja dr. Mateja Lahovnika. Z njim smo se pogovarjali o zaostreni ekonomski sliki v svetu pa tudi o ukrepih, ki jih zoper draginjo pripravlja slovenska vlada. Za komentar draginjskih ukrepov smo vprašali predstavnika predsednika Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, za komentar visoke inflacije pa glavnega ekonomista pri Gospodarski zobnici Slovenije Bojana Ivanca. Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič pa je, tako kot dr. Lahovnik komentiral nove predloge sprememb davčne zakonodaje, ki bo dodatno obdavčila visokokvalificirane delavce in oddajanje nepremičnin.
Svetovalnica
Kako pripravljati žlikrofe, obarno juho, ajdove žgance, koruzno poletno in štruklje, torej nekaj tradicionalnih slovenskih jedi.
Naš pogled
V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.
Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti.
S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …
Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Za življenje
Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.
Globine
V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
Rožni venec
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.