Is podcast
Dr. Igor Kovač: Roboti so v službi ljudi in ne proti njim.

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač

Nataša Ličen

družba znanost podjetništvo izobraževanje pogovor

9. 12. 2021
Dr. Igor Kovač: Roboti so v službi ljudi in ne proti njim.

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač

Nataša Ličen

VEČ ...|9. 12. 2021
Dr. Igor Kovač: Roboti so v službi ljudi in ne proti njim.

V času Predsedovanja Slovenije Svetu EU je na območju BTC City Ljubljana delovalo “Digitalno razstavišče – Tehnologija za Ljudi”, z namenom predstavitve naprednih tehnologij, inovacij in slovenskega znanja. Decembra je splošna kot strokovna javnost spoznavala področje Robotike in Industrije 4.0”, ki so ga pripravili tudi v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”. Tovarne prihodnosti in robotiko ter znanje, ki se je razvilo v Sloveniji, je poljudno predstavil za naš radio doc. dr. Igor Kovač

Nataša Ličen

družbaznanostpodjetništvoizobraževanjepogovor

Via positiva

VEČ ...|4. 8. 2022
Mag. Gregor Deleja, ravnatelj: Zrelostni izpit mladostnika se kaže v odgovornosti

Znanje vsekakor niso samo podatki in široko vedenje, ampak je vrednota, delati dobro za vse, ne samo zase. Vizija, ki smo jo v slovenskem šolstvu izgubili izpred oči v zadnjih tridesetih letih in bi morala biti bistveno bolj prisotna med nami, je naslednja: Pravo maturitetno spričevalo vsakega mladostnika je vrednota odgovornosti, pravi mag. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. Odgovornost je zrelostno spričevalo, je ponovil v pogovoru. NJihova šola se ponaša s številnimi galsbenimi zasedbami različnih zvrsti, v vrstah njihovih dijakov so tudi člani zasedbe

Mag. Gregor Deleja, ravnatelj: Zrelostni izpit mladostnika se kaže v odgovornosti

Znanje vsekakor niso samo podatki in široko vedenje, ampak je vrednota, delati dobro za vse, ne samo zase. Vizija, ki smo jo v slovenskem šolstvu izgubili izpred oči v zadnjih tridesetih letih in bi morala biti bistveno bolj prisotna med nami, je naslednja: Pravo maturitetno spričevalo vsakega mladostnika je vrednota odgovornosti, pravi mag. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. Odgovornost je zrelostno spričevalo, je ponovil v pogovoru. NJihova šola se ponaša s številnimi galsbenimi zasedbami različnih zvrsti, v vrstah njihovih dijakov so tudi člani zasedbe

vzgoja kultura glasba družba šola izobraževanje

Via positiva

Mag. Gregor Deleja, ravnatelj: Zrelostni izpit mladostnika se kaže v odgovornosti

Znanje vsekakor niso samo podatki in široko vedenje, ampak je vrednota, delati dobro za vse, ne samo zase. Vizija, ki smo jo v slovenskem šolstvu izgubili izpred oči v zadnjih tridesetih letih in bi morala biti bistveno bolj prisotna med nami, je naslednja: Pravo maturitetno spričevalo vsakega mladostnika je vrednota odgovornosti, pravi mag. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. Odgovornost je zrelostno spričevalo, je ponovil v pogovoru. NJihova šola se ponaša s številnimi galsbenimi zasedbami različnih zvrsti, v vrstah njihovih dijakov so tudi člani zasedbe

VEČ ...|4. 8. 2022
Mag. Gregor Deleja, ravnatelj: Zrelostni izpit mladostnika se kaže v odgovornosti

Znanje vsekakor niso samo podatki in široko vedenje, ampak je vrednota, delati dobro za vse, ne samo zase. Vizija, ki smo jo v slovenskem šolstvu izgubili izpred oči v zadnjih tridesetih letih in bi morala biti bistveno bolj prisotna med nami, je naslednja: Pravo maturitetno spričevalo vsakega mladostnika je vrednota odgovornosti, pravi mag. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje-Center. Odgovornost je zrelostno spričevalo, je ponovil v pogovoru. NJihova šola se ponaša s številnimi galsbenimi zasedbami različnih zvrsti, v vrstah njihovih dijakov so tudi člani zasedbe

Nataša Ličen

vzgoja kultura glasba družba šola izobraževanje

Via positiva

VEČ ...|28. 7. 2022
Anže Kos: V profesionalni košarki išče prostor osebnega razvoja

Profesionalni košarkar Anže Kos je služboval v številnih državah Evrope, začel pa v Združenih državah Amerike, kjer je ob študiju razvijal tudi športno pot. Ob treningih je vse bolj spoznaval pomen osebne rasti. Vendarle nismo samo telo, pravi. Izkušnje so mu potrdile, da je s pravim duhom, ki poveže ekipo, moč dosegati večje zadovoljstvo in doseči tudi globlji smisel vrhunskega športa. 

Anže Kos: V profesionalni košarki išče prostor osebnega razvoja

Profesionalni košarkar Anže Kos je služboval v številnih državah Evrope, začel pa v Združenih državah Amerike, kjer je ob študiju razvijal tudi športno pot. Ob treningih je vse bolj spoznaval pomen osebne rasti. Vendarle nismo samo telo, pravi. Izkušnje so mu potrdile, da je s pravim duhom, ki poveže ekipo, moč dosegati večje zadovoljstvo in doseči tudi globlji smisel vrhunskega športa. 

šport pogovor duhovnost družba

Via positiva

Anže Kos: V profesionalni košarki išče prostor osebnega razvoja

Profesionalni košarkar Anže Kos je služboval v številnih državah Evrope, začel pa v Združenih državah Amerike, kjer je ob študiju razvijal tudi športno pot. Ob treningih je vse bolj spoznaval pomen osebne rasti. Vendarle nismo samo telo, pravi. Izkušnje so mu potrdile, da je s pravim duhom, ki poveže ekipo, moč dosegati večje zadovoljstvo in doseči tudi globlji smisel vrhunskega športa. 

VEČ ...|28. 7. 2022
Anže Kos: V profesionalni košarki išče prostor osebnega razvoja

Profesionalni košarkar Anže Kos je služboval v številnih državah Evrope, začel pa v Združenih državah Amerike, kjer je ob študiju razvijal tudi športno pot. Ob treningih je vse bolj spoznaval pomen osebne rasti. Vendarle nismo samo telo, pravi. Izkušnje so mu potrdile, da je s pravim duhom, ki poveže ekipo, moč dosegati večje zadovoljstvo in doseči tudi globlji smisel vrhunskega športa. 

Nataša Ličen

šport pogovor duhovnost družba

Via positiva

VEČ ...|21. 7. 2022
Noah Charney - Slovenija je najboljša. To lahko rečem, ker sem živel v številnih drugih državah.

Dr. Noah Charney je ameriški pisatelj, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Piše za največje v svetu medijev, Guardian, Observer, Washington Post, za radio BBC je sodeloval v dokumentarni oddaji o kraji kitajskih biserov in še bi lahko naštevali. Je zelo plodovit in uspešen avtor, tako strokovnih kot poljudnejših knjig. Roman “Tat umetnin” je preveden v kar štirinajst jezikov.    

Noah Charney - Slovenija je najboljša. To lahko rečem, ker sem živel v številnih drugih državah.

Dr. Noah Charney je ameriški pisatelj, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Piše za največje v svetu medijev, Guardian, Observer, Washington Post, za radio BBC je sodeloval v dokumentarni oddaji o kraji kitajskih biserov in še bi lahko naštevali. Je zelo plodovit in uspešen avtor, tako strokovnih kot poljudnejših knjig. Roman “Tat umetnin” je preveden v kar štirinajst jezikov.    

družba pogovor kultura

Via positiva

Noah Charney - Slovenija je najboljša. To lahko rečem, ker sem živel v številnih drugih državah.

Dr. Noah Charney je ameriški pisatelj, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Piše za največje v svetu medijev, Guardian, Observer, Washington Post, za radio BBC je sodeloval v dokumentarni oddaji o kraji kitajskih biserov in še bi lahko naštevali. Je zelo plodovit in uspešen avtor, tako strokovnih kot poljudnejših knjig. Roman “Tat umetnin” je preveden v kar štirinajst jezikov.    

VEČ ...|21. 7. 2022
Noah Charney - Slovenija je najboljša. To lahko rečem, ker sem živel v številnih drugih državah.

Dr. Noah Charney je ameriški pisatelj, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Piše za največje v svetu medijev, Guardian, Observer, Washington Post, za radio BBC je sodeloval v dokumentarni oddaji o kraji kitajskih biserov in še bi lahko naštevali. Je zelo plodovit in uspešen avtor, tako strokovnih kot poljudnejših knjig. Roman “Tat umetnin” je preveden v kar štirinajst jezikov.    

Nataša Ličen

družba pogovor kultura

Via positiva

VEČ ...|14. 7. 2022
Dr. Zvonka Zupanič Slavec: Beseda je prvo zdravilo

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je specializirana za zgodovino medicine, od leta 1987 dela na Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ga od leta 1992 tudi vodi. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana in predana pedagoginja. Ob številnih njenih delih je s številnimi sodelavci pripravila obsežno monumentalno delo v štirih knjigah “Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem”.  

Dr. Zvonka Zupanič Slavec: Beseda je prvo zdravilo

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je specializirana za zgodovino medicine, od leta 1987 dela na Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ga od leta 1992 tudi vodi. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana in predana pedagoginja. Ob številnih njenih delih je s številnimi sodelavci pripravila obsežno monumentalno delo v štirih knjigah “Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem”.  

družba zdravstvo izobraževanje

Via positiva

Dr. Zvonka Zupanič Slavec: Beseda je prvo zdravilo

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je specializirana za zgodovino medicine, od leta 1987 dela na Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ga od leta 1992 tudi vodi. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana in predana pedagoginja. Ob številnih njenih delih je s številnimi sodelavci pripravila obsežno monumentalno delo v štirih knjigah “Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem”.  

VEČ ...|14. 7. 2022
Dr. Zvonka Zupanič Slavec: Beseda je prvo zdravilo

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je specializirana za zgodovino medicine, od leta 1987 dela na Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ga od leta 1992 tudi vodi. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana in predana pedagoginja. Ob številnih njenih delih je s številnimi sodelavci pripravila obsežno monumentalno delo v štirih knjigah “Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem”.  

Nataša Ličen

družba zdravstvo izobraževanje

Via positiva

VEČ ...|7. 7. 2022
Luka Novak, MasterChef 2022

»Kulinarika je umetnost. Ko se začne odvijati miselni tok v glavi, ga ne morem zaustaviti, tako močna je kreativnost«, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Luka Novak, zmagovalec kulinaričnega televizijskega šova MasterChef 2022. Pogovarjali smo se o njegovi izbiri, zakaj prav kuhanje?, o tem, kakšen je njegov vsakodnevni ritem, o njegovih vizijah in projektih, tudi o življenjski drži in stališčih.   

Luka Novak, MasterChef 2022

»Kulinarika je umetnost. Ko se začne odvijati miselni tok v glavi, ga ne morem zaustaviti, tako močna je kreativnost«, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Luka Novak, zmagovalec kulinaričnega televizijskega šova MasterChef 2022. Pogovarjali smo se o njegovi izbiri, zakaj prav kuhanje?, o tem, kakšen je njegov vsakodnevni ritem, o njegovih vizijah in projektih, tudi o življenjski drži in stališčih.   

družba pogovor

Via positiva

Luka Novak, MasterChef 2022

»Kulinarika je umetnost. Ko se začne odvijati miselni tok v glavi, ga ne morem zaustaviti, tako močna je kreativnost«, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Luka Novak, zmagovalec kulinaričnega televizijskega šova MasterChef 2022. Pogovarjali smo se o njegovi izbiri, zakaj prav kuhanje?, o tem, kakšen je njegov vsakodnevni ritem, o njegovih vizijah in projektih, tudi o življenjski drži in stališčih.   

VEČ ...|7. 7. 2022
Luka Novak, MasterChef 2022

»Kulinarika je umetnost. Ko se začne odvijati miselni tok v glavi, ga ne morem zaustaviti, tako močna je kreativnost«, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Luka Novak, zmagovalec kulinaričnega televizijskega šova MasterChef 2022. Pogovarjali smo se o njegovi izbiri, zakaj prav kuhanje?, o tem, kakšen je njegov vsakodnevni ritem, o njegovih vizijah in projektih, tudi o življenjski drži in stališčih.   

Nataša Ličen

družba pogovor

Via positiva

VEČ ...|30. 6. 2022
Dr. Miha Kos: Recimo ne vem, ko česa ne vemo. Učimo se na svojih napakah.

Dr. Miha Kos je doktor fizike, direktor Hiše eksperimentov, centra opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti. NJihova vizija je “Živeti in sodelovati v zdravi demokraciji - družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobonostjo reševanja problemov.” 

Dr. Miha Kos: Recimo ne vem, ko česa ne vemo. Učimo se na svojih napakah.

Dr. Miha Kos je doktor fizike, direktor Hiše eksperimentov, centra opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti. NJihova vizija je “Živeti in sodelovati v zdravi demokraciji - družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobonostjo reševanja problemov.” 

odnosi pogovor izobraževanje družba

Via positiva

Dr. Miha Kos: Recimo ne vem, ko česa ne vemo. Učimo se na svojih napakah.

Dr. Miha Kos je doktor fizike, direktor Hiše eksperimentov, centra opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti. NJihova vizija je “Živeti in sodelovati v zdravi demokraciji - družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobonostjo reševanja problemov.” 

VEČ ...|30. 6. 2022
Dr. Miha Kos: Recimo ne vem, ko česa ne vemo. Učimo se na svojih napakah.

Dr. Miha Kos je doktor fizike, direktor Hiše eksperimentov, centra opolnomočenja družbe z radovednostjo, ustvarjalnostjo, kritičnim razmišljanjem in aktivnim reševanjem problemov, ki ga nekateri imenujejo tudi center znanosti. NJihova vizija je “Živeti in sodelovati v zdravi demokraciji - družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobonostjo reševanja problemov.” 

Nataša Ličen

odnosi pogovor izobraževanje družba

Via positiva

VEČ ...|23. 6. 2022
Anita Šumer, Umetnost krašenja kruha - najboljša kuharska knjiga na svetu

Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije in opozorila nase ves svet, ter tako za prvo kot drugo knjigo “Slana in sladka drožomanija” prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, je letos junija za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Podelitev nagrad, ki veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig, je bila v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike. 

Anita Šumer, Umetnost krašenja kruha - najboljša kuharska knjiga na svetu

Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije in opozorila nase ves svet, ter tako za prvo kot drugo knjigo “Slana in sladka drožomanija” prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, je letos junija za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Podelitev nagrad, ki veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig, je bila v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike. 

odnosi pogovor družba

Via positiva

Anita Šumer, Umetnost krašenja kruha - najboljša kuharska knjiga na svetu

Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije in opozorila nase ves svet, ter tako za prvo kot drugo knjigo “Slana in sladka drožomanija” prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, je letos junija za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Podelitev nagrad, ki veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig, je bila v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike. 

VEČ ...|23. 6. 2022
Anita Šumer, Umetnost krašenja kruha - najboljša kuharska knjiga na svetu

Anita Šumer, ki je s svojo prvo knjigo o peki kruha z drožmi sprožila val drožomanije in opozorila nase ves svet, ter tako za prvo kot drugo knjigo “Slana in sladka drožomanija” prejela nagrado za najboljšo knjigo o kruhu na svetu, je letos junija za svojo knjigo Umetnost krašenja kruha prejela prestižno nagrado Best of the Best Gourmand World Cookbook 2021. Podelitev nagrad, ki veljajo za oskarje na področju kuharskih knjig, je bila v mestu Umeå na Švedskem, knjiga Anite Šumer pa si je prvo mesto prislužila v konkurenci kar 1558 knjig iz več kot 200 držav. Anitina tretja knjiga, ki vsebuje vrsto tehnik za krašenje kruha in trikov pri peki, je bila nominirana v kar petih kategorijah, kar je izjemen uspeh in odlična promocija slovenske kulinarike. 

Nataša Ličen

odnosi pogovor družba

Via positiva

VEČ ...|16. 6. 2022
Sonja Pungertnik: Odpuščanje ni isto kot sprava

Sonja Pungertnik je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti, voditeljica Šole odnosov in odpuščanja, duhovna spremljevalka, s katero smo se pogovarjali o odnosih, ki so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij naših življenj. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče, žal pa smo prav v odnosih mnogokrat ranjeni. Takšne rane zmoremo pozdraviti le z odpuščanjem. Kako pa se naučimo odpuščati, in ali s tem zanikamo del sebe, kdaj je uspešno, da lahko naprej živimo svobodneje?, je le nekaj izhodišč pogovora. 

Sonja Pungertnik: Odpuščanje ni isto kot sprava

Sonja Pungertnik je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti, voditeljica Šole odnosov in odpuščanja, duhovna spremljevalka, s katero smo se pogovarjali o odnosih, ki so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij naših življenj. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče, žal pa smo prav v odnosih mnogokrat ranjeni. Takšne rane zmoremo pozdraviti le z odpuščanjem. Kako pa se naučimo odpuščati, in ali s tem zanikamo del sebe, kdaj je uspešno, da lahko naprej živimo svobodneje?, je le nekaj izhodišč pogovora. 

odnosi pogovor svetovanje duhovnost družba

Via positiva

Sonja Pungertnik: Odpuščanje ni isto kot sprava

Sonja Pungertnik je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti, voditeljica Šole odnosov in odpuščanja, duhovna spremljevalka, s katero smo se pogovarjali o odnosih, ki so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij naših življenj. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče, žal pa smo prav v odnosih mnogokrat ranjeni. Takšne rane zmoremo pozdraviti le z odpuščanjem. Kako pa se naučimo odpuščati, in ali s tem zanikamo del sebe, kdaj je uspešno, da lahko naprej živimo svobodneje?, je le nekaj izhodišč pogovora. 

VEČ ...|16. 6. 2022
Sonja Pungertnik: Odpuščanje ni isto kot sprava

Sonja Pungertnik je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti, voditeljica Šole odnosov in odpuščanja, duhovna spremljevalka, s katero smo se pogovarjali o odnosih, ki so ena najlepših, pa tudi najtežjih dimenzij naših življenj. Kadar se v njih dobro počutimo, so vir sreče, žal pa smo prav v odnosih mnogokrat ranjeni. Takšne rane zmoremo pozdraviti le z odpuščanjem. Kako pa se naučimo odpuščati, in ali s tem zanikamo del sebe, kdaj je uspešno, da lahko naprej živimo svobodneje?, je le nekaj izhodišč pogovora. 

Nataša Ličen

odnosi pogovor svetovanje duhovnost družba

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|3. 8. 2022
Dr. Lahovnik o inflaciji, draginjskih ukrepih ter spremembah davčne zakonodaje, o slednjih tudi mag. Simič

V Pogovoru o smo gostili ekonomista in profesorja dr. Mateja Lahovnika. Z njim smo se pogovarjali o zaostreni ekonomski sliki v svetu pa tudi o ukrepih, ki jih zoper draginjo pripravlja slovenska vlada. Za komentar draginjskih ukrepov smo vprašali predstavnika predsednika Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, za komentar visoke inflacije pa glavnega ekonomista pri Gospodarski zobnici Slovenije Bojana Ivanca. Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič pa je, tako kot dr. Lahovnik komentiral nove predloge sprememb davčne zakonodaje, ki bo dodatno obdavčila visokokvalificirane delavce in oddajanje nepremičnin.

 

Dr. Lahovnik o inflaciji, draginjskih ukrepih ter spremembah davčne zakonodaje, o slednjih tudi mag. Simič

V Pogovoru o smo gostili ekonomista in profesorja dr. Mateja Lahovnika. Z njim smo se pogovarjali o zaostreni ekonomski sliki v svetu pa tudi o ukrepih, ki jih zoper draginjo pripravlja slovenska vlada. Za komentar draginjskih ukrepov smo vprašali predstavnika predsednika Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, za komentar visoke inflacije pa glavnega ekonomista pri Gospodarski zobnici Slovenije Bojana Ivanca. Davčni strokovnjak mag. Ivan Simič pa je, tako kot dr. Lahovnik komentiral nove predloge sprememb davčne zakonodaje, ki bo dodatno obdavčila visokokvalificirane delavce in oddajanje nepremičnin.

 

Alen Salihović

pogovor oinflacijadraginjapolitikainfodavki

Svetovalnica

VEČ ...|8. 8. 2022
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripravljati žlikrofe, obarno juho, ajdove žgance, koruzno poletno in štruklje, torej nekaj tradicionalnih slovenskih jedi. 

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripravljati žlikrofe, obarno juho, ajdove žgance, koruzno poletno in štruklje, torej nekaj tradicionalnih slovenskih jedi. 

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Naš pogled

VEČ ...|2. 8. 2022
Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar

komentar

Za življenje

VEČ ...|6. 8. 2022
Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnostimirotrocidružbapoletjepočitnice

Globine

VEČ ...|12. 7. 2022
Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Blaž Lesnik

duhovnostranesplavodnosiRahelin vinogradvzgoja

Spominjamo se

VEČ ...|9. 8. 2022
Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinakulinarikatradicijaizročilo

Duhovna misel

VEČ ...|9. 8. 2022
Ostani mladosten

Mlad ali star, to ni vprašanje let.

Ostani mladosten

Mlad ali star, to ni vprašanje let.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|9. 8. 2022
Žalostni del dne 9. 8.

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Žalostni del dne 9. 8.

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Radio Ognjišče