Malo je takšnih, ki povezujejo dve tako široki področji, kot sta glasba in gozdarstvo. Letošnji prejemnik Slomškovega priznanja Leon Kernel to počne že dolgo časa. Gozdar in glasbenik svoje poslanstvo uresničuje v učiteljskem poklicu. Dober učitelj je tisti, ki je iskren, ki verjame v to, kar dela in ki ima svoje učence rad, pravi. Prisluhnite pogovoru z iskrivim sogovornikom.

Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
 

Naš gost je bil ilustrator Marjan Manček. Januarja 2023 je dopolnil 75 let. Le kdo ne pozna njegovih upodobitev Pedenjpeda, Mojce Pokrajculje, Kozlovske sodbe v Višnji Gori, če omenimo samo nekatere ... Pogovor smo začeli s pogledom na začetek novega šolskega in veroučnega leta, saj je naš gost, pravzaprav vse življenje ustvarjal predvsem za mladino. Govorili pa smo tudi o karikaturi, ilustraciji in animiranem filmu. 

Dr. France Vrevc, upokojeni zdravnik, kirurg, ortoped, je tretji od štirih otrok staršev, ki sta izhajala z Bleda, v času njegovega otroštva sta zgradila hišo v Šentvidu, tako je bil razpet med ta dva kraja, razmere in nelahki časi so ga pozneje večkrat peljali na tuje. Oče je bil v času revolucionarnega komunističnega režima razglašen za sovražnika ljudstva, to je zaznamovalo vso družino, posebej hudo je bilo za mamo, ki je ostala sama z otroki in bila deležna neprestanih hudih pritiskov in nočnih zasliševanj, preiskav na domu; očeta so usmrtili, njegov grob so, ob pomoči domačinov iz vasi v škofjeloških hribih, našli in ga na skrivaj pokopali na domačem vrtu, šele po osamosvojitvi Slovenije, tudi takrat tajno, pa so ga šele lahko pokopali cerkveno. K sreči je dr. France Vrevc, kljub neugodnim razmeram doma in ob številnih vabilih ter priložnostih za kariero kirurga v tujini, zaradi odgovornosti do družine, posebej do mlajšega brata, ostal v Sloveniji. V pogovoru je povedal drobec iz svoje poklicne poti, strokovnih izkušnjah in o spominih, ki so za iskalce resnice dragoceni. Za mnoge še vedno žgoče boleči. 

Pred Marijinim praznikom smo gostjo oddaje poiskali med šolskimi sestrami svetega Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru. Sestra Gizela Knez, ki bo prihodnje leto praznovala 60 let redovništva, je kar 28 let delala pri upravi časopisa Družina v Ljubljani, ob tem učila verouk, zdaj pa že več kot 20 let v mariborski vezilnici spretno umetniško veze mašne plašče, štole in še marsikaj.

O pobudi Vseposvojitev ter o življenju in prizadevanjih za spravo.