Is podcast Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje. Is podcast
Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje.

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« 

Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. 

»Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. 

Meščanska etnologija

»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« 

Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. 

»Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« 

Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo 

»Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«

Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.

Družina

»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).

Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.

Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.

Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«

Potovanja

»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« 

Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. 

Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo

»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

Nataša Ličen

spomin življenje

8. 4. 2023
Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje.

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« 

Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. 

»Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. 

Meščanska etnologija

»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« 

Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. 

»Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« 

Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo 

»Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«

Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.

Družina

»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).

Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.

Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.

Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«

Potovanja

»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« 

Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. 

Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo

»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

Nataša Ličen

VEČ ...|8. 4. 2023
Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje.

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« 

Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. 

»Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. 

Meščanska etnologija

»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« 

Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. 

»Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« 

Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo 

»Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«

Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.

Družina

»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).

Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.

Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.

Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«

Potovanja

»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« 

Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. 

Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo

»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

Nataša Ličen

spominživljenje

Naš gost

VEČ ...|16. 3. 2024
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

spomin življenje pogovor glasba

Naš gost

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

VEČ ...|16. 3. 2024
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan

Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali. 

Nataša Ličen

spomin življenje pogovor glasba

Naš gost

VEČ ...|7. 3. 2024
Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

pletarstvo rokodelstvo obrt spomin življenje cajna škundra camboh

Naš gost

Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

VEČ ...|7. 3. 2024
Pletar Janez Krišelj

Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.

Blaž Lesnik

pletarstvo rokodelstvo obrt spomin življenje cajna škundra camboh

Naš gost

VEČ ...|2. 3. 2024
Frančiška Bizant, Malenškova mama, 100-letnica

Frančiška Bizant, Malenškova mama iz Žleb pri Medvodah, je sredi januarja, v družbi otrok, vnukov, pravnukov, prapravnukov in številne žlahte praznovala 100-ti rojstni dan. Vesela daru življenja in hvaležna za dar vere, ki sta jo z možem predala tudi naslednjim rodovom, še vedno uživa ob opravilih, ki zaznamujejo preprosto življenje domače kmetije. V sobotnem popoldnevu nam je spregovorila o spominih na prehojena leta, modrostih lepega zakonskega življenja, pa tudi preizkušnjah, ki jih je prineslo življenje. In hvaležnosti za vse, kar ob 100-letnici življenja dobiva še nove razsežnosti.

Frančiška Bizant, Malenškova mama, 100-letnica

Frančiška Bizant, Malenškova mama iz Žleb pri Medvodah, je sredi januarja, v družbi otrok, vnukov, pravnukov, prapravnukov in številne žlahte praznovala 100-ti rojstni dan. Vesela daru življenja in hvaležna za dar vere, ki sta jo z možem predala tudi naslednjim rodovom, še vedno uživa ob opravilih, ki zaznamujejo preprosto življenje domače kmetije. V sobotnem popoldnevu nam je spregovorila o spominih na prehojena leta, modrostih lepega zakonskega življenja, pa tudi preizkušnjah, ki jih je prineslo življenje. In hvaležnosti za vse, kar ob 100-letnici življenja dobiva še nove razsežnosti.

spomin življenje

Naš gost

Frančiška Bizant, Malenškova mama, 100-letnica

Frančiška Bizant, Malenškova mama iz Žleb pri Medvodah, je sredi januarja, v družbi otrok, vnukov, pravnukov, prapravnukov in številne žlahte praznovala 100-ti rojstni dan. Vesela daru življenja in hvaležna za dar vere, ki sta jo z možem predala tudi naslednjim rodovom, še vedno uživa ob opravilih, ki zaznamujejo preprosto življenje domače kmetije. V sobotnem popoldnevu nam je spregovorila o spominih na prehojena leta, modrostih lepega zakonskega življenja, pa tudi preizkušnjah, ki jih je prineslo življenje. In hvaležnosti za vse, kar ob 100-letnici življenja dobiva še nove razsežnosti.

VEČ ...|2. 3. 2024
Frančiška Bizant, Malenškova mama, 100-letnica

Frančiška Bizant, Malenškova mama iz Žleb pri Medvodah, je sredi januarja, v družbi otrok, vnukov, pravnukov, prapravnukov in številne žlahte praznovala 100-ti rojstni dan. Vesela daru življenja in hvaležna za dar vere, ki sta jo z možem predala tudi naslednjim rodovom, še vedno uživa ob opravilih, ki zaznamujejo preprosto življenje domače kmetije. V sobotnem popoldnevu nam je spregovorila o spominih na prehojena leta, modrostih lepega zakonskega življenja, pa tudi preizkušnjah, ki jih je prineslo življenje. In hvaležnosti za vse, kar ob 100-letnici življenja dobiva še nove razsežnosti.

Robert Božič

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Margaret Davis Tačke pomagačke čas komunizma

Naš gost

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret Davis Tačke pomagačke čas komunizma

Naš gost

VEČ ...|17. 2. 2024
Saša Pavček

Naša gostja je bila dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka Saša Pavček. Odigrala je več kot 200 različnih vlog in zanje prejela številne nagrade. Tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikov prstan. Spregovorila je o svojem otroštvu, spominih na starše in brata, o svojem boju z disleksijo in o soočanju z minljivostjo, smrtjo. 

Saša Pavček

Naša gostja je bila dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka Saša Pavček. Odigrala je več kot 200 različnih vlog in zanje prejela številne nagrade. Tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikov prstan. Spregovorila je o svojem otroštvu, spominih na starše in brata, o svojem boju z disleksijo in o soočanju z minljivostjo, smrtjo. 

spomin življenje

Naš gost

Saša Pavček

Naša gostja je bila dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka Saša Pavček. Odigrala je več kot 200 različnih vlog in zanje prejela številne nagrade. Tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikov prstan. Spregovorila je o svojem otroštvu, spominih na starše in brata, o svojem boju z disleksijo in o soočanju z minljivostjo, smrtjo. 

VEČ ...|17. 2. 2024
Saša Pavček

Naša gostja je bila dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka Saša Pavček. Odigrala je več kot 200 različnih vlog in zanje prejela številne nagrade. Tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikov prstan. Spregovorila je o svojem otroštvu, spominih na starše in brata, o svojem boju z disleksijo in o soočanju z minljivostjo, smrtjo. 

Maja Morela

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|10. 2. 2024
Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

spomin življenje koroška zamejstvo narečja kamera drabosnjak

Naš gost

Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

VEČ ...|10. 2. 2024
Herta Maurer-Lausegger

Ker je bila prva, ki je  koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.

Matjaž Merljak

spomin življenje koroška zamejstvo narečja kamera drabosnjak

Naš gost

VEČ ...|3. 2. 2024
Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

spomin življenje Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada

Naš gost

Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

VEČ ...|3. 2. 2024
Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo

V oddaji Naš gost je bila z nami letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za literaturo, pesnica Miljana Cunta. Je avtorica štirih pesniških zbirk in za zadnjo z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, ki je lani izšla pri Slovenski matici, je prejela najvišjo državno nagrado za umetniške dosežke zadnjih dveh let. V tehtnem, vsebinskem pogovoru nam je razkrila med drugim, da jo pri pisanju navdihujeta tudi evropska kulturna tradicija in duhovnost.

Jože Bartolj

spomin življenje Miljana Cunta dobitnica nagrade Prešernovega sklada

Naš gost

VEČ ...|27. 1. 2024
Rastlina je sveta od korenin do cveta, Vlasta Mlakar

Naša gostja je Vlasta Mlakar, etnologinja, ki bo govorila o knjigi in etnobotaniki.

Rastlina je sveta od korenin do cveta, Vlasta Mlakar

Naša gostja je Vlasta Mlakar, etnologinja, ki bo govorila o knjigi in etnobotaniki.

življenje kultura odnosi

Naš gost

Rastlina je sveta od korenin do cveta, Vlasta Mlakar

Naša gostja je Vlasta Mlakar, etnologinja, ki bo govorila o knjigi in etnobotaniki.

VEČ ...|27. 1. 2024
Rastlina je sveta od korenin do cveta, Vlasta Mlakar

Naša gostja je Vlasta Mlakar, etnologinja, ki bo govorila o knjigi in etnobotaniki.

Radio Ognjišče

življenje kultura odnosi

Naš gost

Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Pogovor o

VEČ ...|27. 3. 2024
Možnosti in meje humanitarnih organizacij

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo. 

Možnosti in meje humanitarnih organizacij

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo. 

Meta Potočnik

Kralji uliceVeriga dobrih ljudiRdeči križ

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 3. oddaja

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMatic BatičSalvator Žitko

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 3. 2024
Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.

Mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Globine

VEČ ...|12. 3. 2024
Izpoved o iskanju pravega veselja

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Izpoved o iskanju pravega veselja

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenveramolitevsvetostvzgoja

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|29. 3. 2024
Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|29. 3. 2024
Praznično jutro – veliki petek - stiški opat Maksimiljan File

V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.

Praznično jutro – veliki petek - stiški opat Maksimiljan File

V prazničnem jutru smo razmišljali o trpljenju. O tem kako kot kristjani stopati po trnovi poti, ki naj postane pot zaupanja v Božji načrt. Kako v trpljenju videti zmago je povedal stiški opat Maksimiljan File.

Radio Ognjišče

svetovanjeduhovnostpogovor

Duhovna misel

VEČ ...|29. 3. 2024
Hvala

Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Hvala

Deček je sedel na prvem sedežu avtobusa ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|29. 3. 2024
Žalostni del dne 29. 3.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del dne 29. 3.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče