Is podcast Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje. Is podcast
Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje.

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« 

Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. 

»Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. 

Meščanska etnologija

»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« 

Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. 

»Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« 

Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo 

»Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«

Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.

Družina

»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).

Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.

Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.

Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«

Potovanja

»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« 

Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. 

Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo

»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

Nataša Ličen

spomin življenje

8. 4. 2023
Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje.

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« 

Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. 

»Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. 

Meščanska etnologija

»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« 

Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. 

»Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« 

Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo 

»Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«

Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.

Družina

»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).

Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.

Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.

Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«

Potovanja

»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« 

Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. 

Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo

»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

Nataša Ličen

VEČ ...|8. 4. 2023
Damijan J. Ovsec: S poznavanjem vsebine živimo bolj zavestno, to nas izpolnjuje.

K pogovoru smo povabili dr. Damijana J. Ovsca, diplomiranega etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, ki je študij nadaljeval na finskih univerzah. Krajše obdobje je bil tudi urednik, leta 1988 pa je stopil v svobodni poklic. Veliko je objavljal, prejel med drugimi Murkovo nagrado za življenjsko delo. Avtor več odmevnih in zelo priljubljenih knjig, med bolj odmevnimi in v ponatisu je povezana z dnevi, v katerih smo, z naslovom: »Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu.« 

Ljudje so imeli nekoč smisel za obredje. Morda sem se sam nalezel tega od očeta, ali pa je to preprosto v meni. Človek je prvenstveno kultno bitje in to nezavedno, arhetipsko, nas obrača, je močnejše od nas. Veste, življenje je bitka za zavest. 

»Dokler so bili starejši ljudje še živi in sem jih lahko posnel, sem najprej preučeval meščanstvo in o tem napisal svojo prvo knjigo. Do leta 1962 nekje, se dobro spominjam, so ljudje še nosili klobuke in se pozdravljali ob dvigu klobuka s pozdravom »Klanjam se« in podobno. Te manire so še bile in ne moreš tega kar takoj povoziti. Živel sem v obdobju, ko je bilo meščanstvo odrinjeno na rob, ampak jaz sem to identiteto ohranil. Ampak potem so se svari hitro sproletarizirale. Tragično je zanikanje nekaterih zgodovinarjev, ki trdijo, da mi meščanstva sploh nismo imeli, to je bedarija na kvadrat. Ljudje so danes zelo zmanipulirani. 

Meščanska etnologija

»Sem širok človek, na eni strani imam meščansko identiteto, vem kaj to je in kaj ga konstituira, po drugi strani pa sem šel študirat etnologijo, ki je takrat sploh veljal za izrazito poklic, ki proučuje kmete. Že takrat sem šel v to širše, v redu pirhi in plugi. Toda to je bilo zame premalo, moral sem spraševati »žive« ljudi, ne samo po kmetijah, ampak tudi tiste, ki sem jih poznal in to so bili iz Ljubljane. Začel sem s tako imenovano meščansko etnologijo. To je bilo takrat v Jugoslaviji nekaj povsem novega in so se nam v recimo Zagrebu in v Beogradu zelo čudili, kamor smo hodili na razna srečanja z etnologi, ker kaj podobnega niso imeli. Meščanstvo, ki je bilo nekoč vodilno, in ki bi se razvijalo, smo izgubili. Razvijalo bi se, če ne bi bilo, oprostite izrazu – ne morem reči drugače, te preklete druge svetovne vojne.« 

Mlajši ljudje ne vedo, kako je bilo, zdaj imajo le nekakšno nostalgijo. 

»Zatiranja je bilo v prejšnjem sistemu, v socializmu, veliko veste, sam sem razmeroma dobro prišel skozi, največkrat s humorjem. Z njim največ dosežeš. Sem ter tja so sicer pozvonili pri vratih in me spraševali kaj se grem. V povezavi s knjigami, ki sem jih omenil o meščanstvu in njihovem načinu življenja, pa ni bilo težav, ker sem bil etnolog. Družabno življenje je vendarle zanimalo tudi njih. Mesto je zelo vplivalo na podeželje, podeželje pa je zelo vplivalo na Ljubljano, saj so vanjo začeli prihajati iz vseh mogočih delov Slovenije in z marsičem seveda vplivali na celotno populacijo v mestu. Ah, jaz imam res smolo, le nekaj let po osamosvojitvi je bilo meščanstvo kar naenkrat na prvem mestu, potem pa so to področje spet zablokirali.« 

Slovenskega osamosvajanja brez meščanstva ne bi bilo 

»Kaj so meščani in kaj meščanstvo sploh je, zakaj je takšno kot je, kaj ga konstituira, o tem je bilo veste zelo težko pisati, ker literature o meščanstvu ni bilo. Človek bi si mislil, da imajo Avstrijci kot stara meščanska družba o tem kaj napisanega. “Figo freško”. Oni so za menoj začeli pisati določeno etnologijo manjših mest. Naj ljudje nikar ne mislijo, kako smo zdaj demokratični in svobodni. Ni res, ampak jaz sem spet zadrt kot meščan. Z Ljubljano se nisem poročil, že dolgo se ne ukvarjam več s tem, zdaj me bolj zanimata mitologija, simboli in nekaj drugih področij. Veste, etnologija je zelo široko področje, vanjo gre od hrčka do lokomotive. Slovenci smo hitro “užaljiva” nacija. To je ta naša provincialnost.«

Poljudna znanost pri nas ni cenjena. Vedno se najde nekdo, ki ga zmotiš z ne vem čem. Pri nas imamo knjige polne citatov, citat na citat. Pri etnologiji to ne gre. Glavna je vsebina. Oblika ne more biti nad njo.

Družina

»V Ljubljani je naša družina približno dvesto let, prej je živela v Trstu. Predniki so bili zanimivi ljudje, praded po očetovi strani je bil oskrbnik graščine Koča vas pri Starem trgu. Grofica von Lichtenberg ni imela otrok, zato sta bila njegova otroka, sin in hčerka, deležna posebne vzgoje. Igrala sta klavir, ded tudi orgle. Stara teta Andreja Ovsec je kot prva Slovenka doštudirala na pariški Sorboni, kar se v javnosti malo ve, saj je postala nuna uršulinka in poučevala; pozneje je postala sestra prednica. Ded Ivan Ovsec je v Gradcu postal vrtnarski mojster, potem pa je v Muenchnu študiral strojništvo. Bil je šef tehnike v Jugoslovanski tiskarni (danes Pravna fakulteta).

Po materini strani je imela prababica gostilno pri Kreutzerju na Gosposvetski cesti, njen prvi mož je bil oficir avstroogrske mornarice, drugi pa veletrgovec.

Drugi ded je študiral medicino na Dunaju in bil profesor okulistike na Ljubljanski univerzi ter dolgoletni predstojnik Očesne klinike in pisec znamenitih učbenikov. Zaradi novih prijemov v očesni kirurgiji je bil svetovno znan.

Moj oče je bil pesnik, književnik, bibliotekar (v mladosti je igral kitaro pri Adamičevih Veselih beračih), stric Bobi Ovsec je bil izredno nadarjen slikar (umrl je star komaj 22 let), stric Peter Ovsec pa igralec, režiser, pisec in urednik na TVS.«

Potovanja

»Začel sem potovati razmeroma zgodaj, s komponistom, kantavtorjem Tomažem Pengovom sva smelo štopala. To so bili zanimivi časi, povsem drugačni kot danes. Poleg etnologije sem končal tudi umetnostno zgodovino, in takrat sem ji bil bližje kot zdaj, hodil sem po vseh mogočih muzejih, to me je zelo zanimalo, tudi geografija, potovanje je bilo takrat relativno drago, življenje, recimo v Londonu, pa poceni.« 

Velika noč je poseben praznik, najstarejši in najdaljši krščanski praznik. Najstarejše je ravno sveto tridnevje. 

Brez praznikov ljudje zapademo v depresijo

»Ogromno šeg in navad je nastalo na podeželju. Velika noč ni samo liturgični praznik, je tudi praznik ljudske pobožnosti. Praznik prenove, obnove, vstajenja in novega upanja. Zato je ostalo toliko šeg, ki so ostanek tudi nekdanjega ostanka iz novoletnega slavja. Barve, hrup, veselje, kadila, … vedno so se ob spomladanskem enakonočju maskirali. Tako je ostalo praznovanje pomladi, kult zelenja, vegetacije ... to je bilo med ljudmi zelo močno in se je le združevalo s krščanstvom. Tudi pirhi so pozen pojav. Pogani, če si niso na kaj znali odgovoriti, so si pa izmislili. Vraže so nekdanja verovanja. Krščanstvo pa je dosti bolj zahtevna zadeva.«

Nataša Ličen

spominživljenje

Naš gost

VEČ ...|30. 11. 2024
Erna Urbanc je bila 18 let vaša radijska sopotnica

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

Erna Urbanc je bila 18 let vaša radijska sopotnica

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

spomin življenje

Naš gost

Erna Urbanc je bila 18 let vaša radijska sopotnica

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

VEČ ...|30. 11. 2024
Erna Urbanc je bila 18 let vaša radijska sopotnica

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

Matjaž Merljak

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|23. 11. 2024
Alenka Juvan, vodja rojstne hiše Rudolfa Maistra v Kamniku

Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice. 

Alenka Juvan, vodja rojstne hiše Rudolfa Maistra v Kamniku

Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice. 

spomin življenje zgodovina kultura družba

Naš gost

Alenka Juvan, vodja rojstne hiše Rudolfa Maistra v Kamniku

Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice. 

VEČ ...|23. 11. 2024
Alenka Juvan, vodja rojstne hiše Rudolfa Maistra v Kamniku

Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice. 

Nataša Ličen

spomin življenje zgodovina kultura družba

Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2024
Dr. Avguštin Mencinger

V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger.  Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.

Dr. Avguštin Mencinger

V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger.  Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.

spomin življenje Avgust Mencinger

Naš gost

Dr. Avguštin Mencinger

V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger.  Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.

VEČ ...|16. 11. 2024
Dr. Avguštin Mencinger

V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger.  Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.

Jure Sešek

spomin življenje Avgust Mencinger

Naš gost

VEČ ...|10. 11. 2024
Vinogradnik in vinar Dušan Kristančič

Pogovarjali smo se z znanim vinogradnikom in vinarjem iz Medane, Dušanom Kristančičem. Potem, ko nam je zaupal svoj pogled na letošnjo pridelovalno sezono in letošnja mlada vina, ki se rojevajo v njihovi kleti, smo pokukali tudi v njegova mlada leta in se ustavili ob mejnikih, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo življenjsko pot.  Trdo delo vedno prinaša dobre sadove, je prepričan Dušan Kristančič. Prisluhnite pogovoru!

Vinogradnik in vinar Dušan Kristančič

Pogovarjali smo se z znanim vinogradnikom in vinarjem iz Medane, Dušanom Kristančičem. Potem, ko nam je zaupal svoj pogled na letošnjo pridelovalno sezono in letošnja mlada vina, ki se rojevajo v njihovi kleti, smo pokukali tudi v njegova mlada leta in se ustavili ob mejnikih, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo življenjsko pot.  Trdo delo vedno prinaša dobre sadove, je prepričan Dušan Kristančič. Prisluhnite pogovoru!

spomin življenje

Naš gost

Vinogradnik in vinar Dušan Kristančič

Pogovarjali smo se z znanim vinogradnikom in vinarjem iz Medane, Dušanom Kristančičem. Potem, ko nam je zaupal svoj pogled na letošnjo pridelovalno sezono in letošnja mlada vina, ki se rojevajo v njihovi kleti, smo pokukali tudi v njegova mlada leta in se ustavili ob mejnikih, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo življenjsko pot.  Trdo delo vedno prinaša dobre sadove, je prepričan Dušan Kristančič. Prisluhnite pogovoru!

VEČ ...|10. 11. 2024
Vinogradnik in vinar Dušan Kristančič

Pogovarjali smo se z znanim vinogradnikom in vinarjem iz Medane, Dušanom Kristančičem. Potem, ko nam je zaupal svoj pogled na letošnjo pridelovalno sezono in letošnja mlada vina, ki se rojevajo v njihovi kleti, smo pokukali tudi v njegova mlada leta in se ustavili ob mejnikih, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo življenjsko pot.  Trdo delo vedno prinaša dobre sadove, je prepričan Dušan Kristančič. Prisluhnite pogovoru!

Robert Božič

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|2. 11. 2024
Mirko Isop

Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.  

Mirko Isop

Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.  

spomin življenje rojaki koroška

Naš gost

Mirko Isop

Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.  

VEČ ...|2. 11. 2024
Mirko Isop

Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.  

Matjaž Merljak

spomin življenje rojaki koroška

Naš gost

VEČ ...|26. 10. 2024
Naš gost: slikarka Stanka Golob

Naša gostja je bila slikarka, vrtnarka, klena Primorka Stanka Golob iz Baške Grape oziroma iz Grahovega ob Bači. Pred kratkim je imela v Gorici, v tamkajšnjem Kulturnem domu razstavo svojih slik, ki jih ustvarja iz različnih barv slovenskih peskov. Te nabira v rekah, potokih, na gorskih meliščih in kamnolomih po vsej državi. V pogovoru nam je razkrila, kako je prišla na to idejo in kako sploh nastane slika iz peska. Gostja je raziskala tudi zgodovino svoje družine po mamini in očetovi strani in jo objavila v mapi Slovenskega etnografskega muzeja. Povedala nam je, zakaj ji je bilo to pomembno.

Naš gost: slikarka Stanka Golob

Naša gostja je bila slikarka, vrtnarka, klena Primorka Stanka Golob iz Baške Grape oziroma iz Grahovega ob Bači. Pred kratkim je imela v Gorici, v tamkajšnjem Kulturnem domu razstavo svojih slik, ki jih ustvarja iz različnih barv slovenskih peskov. Te nabira v rekah, potokih, na gorskih meliščih in kamnolomih po vsej državi. V pogovoru nam je razkrila, kako je prišla na to idejo in kako sploh nastane slika iz peska. Gostja je raziskala tudi zgodovino svoje družine po mamini in očetovi strani in jo objavila v mapi Slovenskega etnografskega muzeja. Povedala nam je, zakaj ji je bilo to pomembno.

spomin življenje slike iz peska Stanka Golob

Naš gost

Naš gost: slikarka Stanka Golob

Naša gostja je bila slikarka, vrtnarka, klena Primorka Stanka Golob iz Baške Grape oziroma iz Grahovega ob Bači. Pred kratkim je imela v Gorici, v tamkajšnjem Kulturnem domu razstavo svojih slik, ki jih ustvarja iz različnih barv slovenskih peskov. Te nabira v rekah, potokih, na gorskih meliščih in kamnolomih po vsej državi. V pogovoru nam je razkrila, kako je prišla na to idejo in kako sploh nastane slika iz peska. Gostja je raziskala tudi zgodovino svoje družine po mamini in očetovi strani in jo objavila v mapi Slovenskega etnografskega muzeja. Povedala nam je, zakaj ji je bilo to pomembno.

VEČ ...|26. 10. 2024
Naš gost: slikarka Stanka Golob

Naša gostja je bila slikarka, vrtnarka, klena Primorka Stanka Golob iz Baške Grape oziroma iz Grahovega ob Bači. Pred kratkim je imela v Gorici, v tamkajšnjem Kulturnem domu razstavo svojih slik, ki jih ustvarja iz različnih barv slovenskih peskov. Te nabira v rekah, potokih, na gorskih meliščih in kamnolomih po vsej državi. V pogovoru nam je razkrila, kako je prišla na to idejo in kako sploh nastane slika iz peska. Gostja je raziskala tudi zgodovino svoje družine po mamini in očetovi strani in jo objavila v mapi Slovenskega etnografskega muzeja. Povedala nam je, zakaj ji je bilo to pomembno.

Radio Ognjišče

spomin življenje slike iz peska Stanka Golob

Naš gost

VEČ ...|19. 10. 2024
Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

spomin življenje bibliotekarstvo domoznanstvo Osrednja knjižnica Celje Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje

Naš gost

Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

VEČ ...|19. 10. 2024
Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Radio Ognjišče

spomin življenje bibliotekarstvo domoznanstvo Osrednja knjižnica Celje Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje

Naš gost

VEČ ...|12. 10. 2024
Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

spomin življenje

Naš gost

Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

VEČ ...|12. 10. 2024
Dr. Ludvik Toplak

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Tanja Dominko

spomin življenje

Naš gost

Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.

Tanja Dominko

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|4. 12. 2024
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Jože Bartolj

svetovanjemateja MačekPravne zagate

Naš pogled

VEČ ...|3. 12. 2024
Marjana Debevec: Kuge, lakote in vojske ...

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Marjana Debevec: Kuge, lakote in vojske ...

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Marjana Debevec

komentarvojnamirAlepUkrajina

Komentar tedna

VEČ ...|29. 11. 2024
Bistre reke naše Cerkve

Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi. 

Bistre reke naše Cerkve

Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi. 

Radio Ognjišče

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|1. 12. 2024
Znanstveni posvet Franc Jeza (1916 - 1984) 2. oddaja

V  Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.

Znanstveni posvet Franc Jeza (1916 - 1984) 2. oddaja

V  Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.

Jože Bartolj

spominpolitikaFranc JezaŠpela ChomickiIvo JevnikarDrago ŠtokaAlenka Štoka

Za življenje

VEČ ...|30. 11. 2024
Ostani v tekmi - mesec osveščanja o boleznih moških

November je mesec osveščanja o moških boleznih, tudi o raku prostate. Odzivnost moških ni bila vedno dobra, zadnja leta pa zavest o preventivi za ohranjanje dobrega počutja in o spremljanju svojega zdravja-  ter s tem povezanih rednih pregledov, pridobiva na pomenu. Mag. Martin Lisec, logoterapevt in psihoterapevt, je spregovoril tudi ob svoji nedavni izkušnji soočanja z boleznijo.

Ostani v tekmi - mesec osveščanja o boleznih moških

November je mesec osveščanja o moških boleznih, tudi o raku prostate. Odzivnost moških ni bila vedno dobra, zadnja leta pa zavest o preventivi za ohranjanje dobrega počutja in o spremljanju svojega zdravja-  ter s tem povezanih rednih pregledov, pridobiva na pomenu. Mag. Martin Lisec, logoterapevt in psihoterapevt, je spregovoril tudi ob svoji nedavni izkušnji soočanja z boleznijo.

Nataša Ličen

družinaodnosizdravjepogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 12. 2024
Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

Jože Bartolj

kulturaEtnološko društvo Sedražcerkev sv. Jedert SedražMišo Medjič

Spominjamo se

VEČ ...|5. 12. 2024
Spominjamo se dne 5. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 12. 2024
Pogovorne kartice 

Helena Valenčič je ustvarila štiri pakete posebnih kartic, v vsakem z več kot stotimi vprašanji za boljše spoznavanje parov - tistih, ki so skupaj že dlje časa kot tistih, ki se šele spoznavajo, ter tudi za otroke. Na spletu pod naslovom Svet pogovora jo najdemo. 

Pogovorne kartice 

Helena Valenčič je ustvarila štiri pakete posebnih kartic, v vsakem z več kot stotimi vprašanji za boljše spoznavanje parov - tistih, ki so skupaj že dlje časa kot tistih, ki se šele spoznavajo, ter tudi za otroke. Na spletu pod naslovom Svet pogovora jo najdemo. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvoodnosiotrocipogovor

Duhovna misel

VEČ ...|5. 12. 2024
Božji služabniki

Neki ‘hasid’ (pripadnik mistične smeri v židovstvu) je ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božji služabniki

Neki ‘hasid’ (pripadnik mistične smeri v židovstvu) je ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost