S. Marta Meško iz Ukrajine
Spoznali smo življenje in delo s. Marte Meško. S predstojnico skupnosti Marijinih sester čudodelne svetinje v Kijevu smo se srečali v sklopu naše radijske akcije Dobroti dajemo glas. S. Marta je Ukrajinka, doma iz Zakrpatja. Nekaj let svojega služenja je preživela v Sloveniji, tekoče govori in piše slovensko. Sestre so prišle v ukrajinsko prestolnico sredi leta 2005 na prošnjo tamkajšnjih lazaristov. Povabili so jih: »Pridite, da bomo skupaj naredili kaj za uboge!« Tako je njihovo služenje sad sodelovanja z lazaristi in laiki.

Jure Sešek

spomin življenje

3. 2. 2018
S. Marta Meško iz Ukrajine
Spoznali smo življenje in delo s. Marte Meško. S predstojnico skupnosti Marijinih sester čudodelne svetinje v Kijevu smo se srečali v sklopu naše radijske akcije Dobroti dajemo glas. S. Marta je Ukrajinka, doma iz Zakrpatja. Nekaj let svojega služenja je preživela v Sloveniji, tekoče govori in piše slovensko. Sestre so prišle v ukrajinsko prestolnico sredi leta 2005 na prošnjo tamkajšnjih lazaristov. Povabili so jih: »Pridite, da bomo skupaj naredili kaj za uboge!« Tako je njihovo služenje sad sodelovanja z lazaristi in laiki.

Jure Sešek

VEČ ...|3. 2. 2018
S. Marta Meško iz Ukrajine
Spoznali smo življenje in delo s. Marte Meško. S predstojnico skupnosti Marijinih sester čudodelne svetinje v Kijevu smo se srečali v sklopu naše radijske akcije Dobroti dajemo glas. S. Marta je Ukrajinka, doma iz Zakrpatja. Nekaj let svojega služenja je preživela v Sloveniji, tekoče govori in piše slovensko. Sestre so prišle v ukrajinsko prestolnico sredi leta 2005 na prošnjo tamkajšnjih lazaristov. Povabili so jih: »Pridite, da bomo skupaj naredili kaj za uboge!« Tako je njihovo služenje sad sodelovanja z lazaristi in laiki.

Jure Sešek

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|8. 3. 2025
Alenka Puhar - pisateljica, prevajalka, publicistka iin odlična novinarka

Alenka Puhar - pisateljica, prevajalka, publicistka iin odlična novinarka

spomin življenje Alenka Puhar

Naš gost

Alenka Puhar - pisateljica, prevajalka, publicistka iin odlična novinarka
VEČ ...|8. 3. 2025
Alenka Puhar - pisateljica, prevajalka, publicistka iin odlična novinarka

Mateja Subotičanec

spomin življenje Alenka Puhar

Naš gost

VEČ ...|1. 3. 2025
Katarina Venturini

Oddaja je prinesla vpogled v svet tekmovalnega plesa s 23-kratno državno in štirikratno svetovno prvakinjo v standardnih in latinskoameriških plesih Katarino Venturini. Gostja je z nami delila grenke plati sijoče kariere pa tudi čudovite občutke biti najboljši na svetu. Slišali smo, kako se po nenehnem potovanju na vse konce sveta prikrade želja po ustaljenem, družinskem življenju.

Katarina Venturini

Oddaja je prinesla vpogled v svet tekmovalnega plesa s 23-kratno državno in štirikratno svetovno prvakinjo v standardnih in latinskoameriških plesih Katarino Venturini. Gostja je z nami delila grenke plati sijoče kariere pa tudi čudovite občutke biti najboljši na svetu. Slišali smo, kako se po nenehnem potovanju na vse konce sveta prikrade želja po ustaljenem, družinskem življenju.

spomin življenje

Naš gost

Katarina Venturini

Oddaja je prinesla vpogled v svet tekmovalnega plesa s 23-kratno državno in štirikratno svetovno prvakinjo v standardnih in latinskoameriških plesih Katarino Venturini. Gostja je z nami delila grenke plati sijoče kariere pa tudi čudovite občutke biti najboljši na svetu. Slišali smo, kako se po nenehnem potovanju na vse konce sveta prikrade želja po ustaljenem, družinskem življenju.

VEČ ...|1. 3. 2025
Katarina Venturini

Oddaja je prinesla vpogled v svet tekmovalnega plesa s 23-kratno državno in štirikratno svetovno prvakinjo v standardnih in latinskoameriških plesih Katarino Venturini. Gostja je z nami delila grenke plati sijoče kariere pa tudi čudovite občutke biti najboljši na svetu. Slišali smo, kako se po nenehnem potovanju na vse konce sveta prikrade želja po ustaljenem, družinskem življenju.

Maja Morela

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|22. 2. 2025
Lojze Kobal

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

Lojze Kobal

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

spomin življenje

Naš gost

Lojze Kobal

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

VEČ ...|22. 2. 2025
Lojze Kobal

O svojem duhovniškem poslanstvu, glasbenem delu in še čem je pripovedoval župnik v Levpi Lojze Kobal. Igranja orgel se je učil pri prof. Jožetu Troštu, vodil razne pevske zbore, tudi v koprski stolnici, bil ravnatelj Orglarske šole Nova Gorica, na začetku pa sodeloval v enem prvih ansamblov, ki so ustvarjali t. i. duhovno ritmično glasbo, Klicarji.

Marjan Bunič

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|15. 2. 2025
Kajetan Bajt

Gostili smo pilota in avtorja knjige Pozabljeni babilonski stolp, Kajetana Bajta.

Kajetan Bajt

Gostili smo pilota in avtorja knjige Pozabljeni babilonski stolp, Kajetana Bajta.

spomin življenje

Naš gost

Kajetan Bajt

Gostili smo pilota in avtorja knjige Pozabljeni babilonski stolp, Kajetana Bajta.

VEČ ...|15. 2. 2025
Kajetan Bajt

Gostili smo pilota in avtorja knjige Pozabljeni babilonski stolp, Kajetana Bajta.

Mateja Subotičanec

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|8. 2. 2025
Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

spomin življenje Julij Zornik nagrajenec Prešernovega sklada

Naš gost

Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

VEČ ...|8. 2. 2025
Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

Radio Ognjišče

spomin življenje Julij Zornik nagrajenec Prešernovega sklada

Naš gost

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

spomin življenje redovništvo trst aleksandrija gorica koroška

Naš gost

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Matjaž Merljak

spomin življenje redovništvo trst aleksandrija gorica koroška

Naš gost

VEČ ...|25. 1. 2025
Inovator in sadjar Jožef Krečič

Ta teden je bil z nami Jože Krečič, mož, ki ga že od mladih nog zanima tisoč stvari, ki mu je bil v zibko položen dar za izboljšave in inovacije, predvsem pa dar, da vse kar cepi, požene in raste in rodi.

Inovator in sadjar Jožef Krečič

Ta teden je bil z nami Jože Krečič, mož, ki ga že od mladih nog zanima tisoč stvari, ki mu je bil v zibko položen dar za izboljšave in inovacije, predvsem pa dar, da vse kar cepi, požene in raste in rodi.

spomin življenje

Naš gost

Inovator in sadjar Jožef Krečič

Ta teden je bil z nami Jože Krečič, mož, ki ga že od mladih nog zanima tisoč stvari, ki mu je bil v zibko položen dar za izboljšave in inovacije, predvsem pa dar, da vse kar cepi, požene in raste in rodi.

VEČ ...|25. 1. 2025
Inovator in sadjar Jožef Krečič

Ta teden je bil z nami Jože Krečič, mož, ki ga že od mladih nog zanima tisoč stvari, ki mu je bil v zibko položen dar za izboljšave in inovacije, predvsem pa dar, da vse kar cepi, požene in raste in rodi.

Radio Ognjišče

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|18. 1. 2025
Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

spomin življenje Lavričeva knjižnica Most branje knjige hoja

Naš gost

Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

VEČ ...|18. 1. 2025
Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

Damijana Medved

spomin življenje Lavričeva knjižnica Most branje knjige hoja

Naš gost

Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.

Damijana Medved

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|14. 3. 2025
Laris Gaiser: Malo strategije, veliko politikanstva

Graditi evropski steber znotraj edine zveze, ki nam nudi resno zaščito, je pametno in nas lahko brez nepotrebnih zamer lažje pripelje do evropske skupne obrambne politike, ki bo resnično mogočna le, ko se bodo drastično spremenile geopolitične razmere oziroma Nato ne bo več obstajal. V fazi, ko ZDA iščejo ponovno povezavo z Rusijo, zato da bi ustavile nekontrolirano rast kitajske moči in s tem vsem nam še naprej zagotovile gospodarsko in varnostno stabilnost, obsojam bruseljske in naše državne politike, politične kratkovidnosti in nepotrebnega kreiranja negativne entropije.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser: Malo strategije, veliko politikanstva

Graditi evropski steber znotraj edine zveze, ki nam nudi resno zaščito, je pametno in nas lahko brez nepotrebnih zamer lažje pripelje do evropske skupne obrambne politike, ki bo resnično mogočna le, ko se bodo drastično spremenile geopolitične razmere oziroma Nato ne bo več obstajal. V fazi, ko ZDA iščejo ponovno povezavo z Rusijo, zato da bi ustavile nekontrolirano rast kitajske moči in s tem vsem nam še naprej zagotovile gospodarsko in varnostno stabilnost, obsojam bruseljske in naše državne politike, politične kratkovidnosti in nepotrebnega kreiranja negativne entropije.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser

komentardružbapolitikaUkrajina

Duhovna misel

VEČ ...|15. 3. 2025
Čudno, mar ne?

V vas je prišel bogat mož in sklical revne ljudi na vaški trg. Rekel jim je, da želi ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Čudno, mar ne?

V vas je prišel bogat mož in sklical revne ljudi na vaški trg. Rekel jim je, da želi ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 3. 2025
Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Za življenje

VEČ ...|15. 3. 2025
Kako svetovati mladim pri izbiri življenjske poti

Nada Zupančič Bajželj je govorila o kritiki in pohvali, o tem, kako izrekamo pohvalo in kritiko.

Kako svetovati mladim pri izbiri življenjske poti

Nada Zupančič Bajželj je govorila o kritiki in pohvali, o tem, kako izrekamo pohvalo in kritiko.

Radio Ognjišče

vzgojamladiodnosidružbapogovor

Doživetja narave

VEČ ...|14. 3. 2025
Turno smučanje v tekmovalni izvedbi in nova odkritja v podzemlju

Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.

Turno smučanje v tekmovalni izvedbi in nova odkritja v podzemlju

Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.

Blaž Lesnik

tekmovalno turno smučanjejamarstvosežanski krasMatejeva jama

Za življenje

VEČ ...|15. 3. 2025
Kako svetovati mladim pri izbiri življenjske poti

Nada Zupančič Bajželj je govorila o kritiki in pohvali, o tem, kako izrekamo pohvalo in kritiko.

Kako svetovati mladim pri izbiri življenjske poti

Nada Zupančič Bajželj je govorila o kritiki in pohvali, o tem, kako izrekamo pohvalo in kritiko.

Radio Ognjišče

vzgojamladiodnosidružbapogovor

Spominjamo se

VEČ ...|15. 3. 2025
Spominjamo se dne 15. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|15. 3. 2025
Anika govori drugače

V začetku marca smo obeležili svetovni dan sluha, zato je bil osrednji pogovor Sobotne iskrice namenjen ozaveščanju, da sluh ni samoumeven. Z učiteljico likovnega pouka Saro Írman Kolár, ki zna slovenski znakovni jezik, smo se pogovarjali o razlikah med nami in se naučili tudi nekaj kretenj s pomočjo slikanice z naslovom Anika govori drugače

Anika govori drugače

V začetku marca smo obeležili svetovni dan sluha, zato je bil osrednji pogovor Sobotne iskrice namenjen ozaveščanju, da sluh ni samoumeven. Z učiteljico likovnega pouka Saro Írman Kolár, ki zna slovenski znakovni jezik, smo se pogovarjali o razlikah med nami in se naučili tudi nekaj kretenj s pomočjo slikanice z naslovom Anika govori drugače

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|15. 3. 2025
Bohinj, Maribor, Trška Gora, Rogaška Slatina, Tišina, Črenšovci

Poročali smo o težavah pri gradnji protipoplavnih nasipov ob reki Muri, omejitvah plovbe po Bohinjskem jezeru, vplivu dolenjskih zidanic na razvoj turizma, trgovini z brezplačnimi oblačili v Mariboru in veteranskih članih gasilskih društev.

Bohinj, Maribor, Trška Gora, Rogaška Slatina, Tišina, Črenšovci

Poročali smo o težavah pri gradnji protipoplavnih nasipov ob reki Muri, omejitvah plovbe po Bohinjskem jezeru, vplivu dolenjskih zidanic na razvoj turizma, trgovini z brezplačnimi oblačili v Mariboru in veteranskih članih gasilskih društev.

Andrej Šinko

politikadružbainfo