Is podcast V TNP so veseli, da se število planin, na katerih se siri, veča. Is podcast
V TNP so veseli, da se število planin, na katerih se siri, veča.

Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.

Robert Božič

TNP siri planine sirarstvo

3. 10. 2022
V TNP so veseli, da se število planin, na katerih se siri, veča.

Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.

Robert Božič

VEČ ...|3. 10. 2022
V TNP so veseli, da se število planin, na katerih se siri, veča.

Vodja oddelka za trajnostni razvoj pri Triglavskem narodnem parku Davorin Koren pravi, da je trenutno sirarsko živih 22 planin in da si prizadevajo, da bi park vzpostavljal pogoje, ki bi planinam omogočili, da se še naprej razvijajo. Prav zato so podprli tudi letošnjo konferenco Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev, ki je bila namenjena prav področju planinskih sirov.

Robert Božič

TNPsiriplaninesirarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 12. 2022
ČD Vir pri Domžalah: Ponosni na novo bandero sv. Ambroža

Danes goduje sveti Ambrož, cerkveni učitelj ter zavetnik čebelarjev in navada je, da se na njegov god čebelarji zberejo pri sv. maši, v zahvali za minulo čebelarsko sezono in s prošnjo za uspeh v prihodnji. To lepo tradicijo ohranjajo v mnogih krajih po Sloveniji. Zvečer ob 18.00 pa bo posebej slovesno na Viru pri Domžalah, saj bodo tamkajšnji čebelarji že pred sveto mašo prisostvovali blagoslovu bandera sv. Ambroža. Več o tem Viktor Svetlin.

ČD Vir pri Domžalah: Ponosni na novo bandero sv. Ambroža

Danes goduje sveti Ambrož, cerkveni učitelj ter zavetnik čebelarjev in navada je, da se na njegov god čebelarji zberejo pri sv. maši, v zahvali za minulo čebelarsko sezono in s prošnjo za uspeh v prihodnji. To lepo tradicijo ohranjajo v mnogih krajih po Sloveniji. Zvečer ob 18.00 pa bo posebej slovesno na Viru pri Domžalah, saj bodo tamkajšnji čebelarji že pred sveto mašo prisostvovali blagoslovu bandera sv. Ambroža. Več o tem Viktor Svetlin.

čebelarji bandero vir pri domžalah

Minute za kmetijstvo in podeželje

ČD Vir pri Domžalah: Ponosni na novo bandero sv. Ambroža

Danes goduje sveti Ambrož, cerkveni učitelj ter zavetnik čebelarjev in navada je, da se na njegov god čebelarji zberejo pri sv. maši, v zahvali za minulo čebelarsko sezono in s prošnjo za uspeh v prihodnji. To lepo tradicijo ohranjajo v mnogih krajih po Sloveniji. Zvečer ob 18.00 pa bo posebej slovesno na Viru pri Domžalah, saj bodo tamkajšnji čebelarji že pred sveto mašo prisostvovali blagoslovu bandera sv. Ambroža. Več o tem Viktor Svetlin.

VEČ ...|7. 12. 2022
ČD Vir pri Domžalah: Ponosni na novo bandero sv. Ambroža

Danes goduje sveti Ambrož, cerkveni učitelj ter zavetnik čebelarjev in navada je, da se na njegov god čebelarji zberejo pri sv. maši, v zahvali za minulo čebelarsko sezono in s prošnjo za uspeh v prihodnji. To lepo tradicijo ohranjajo v mnogih krajih po Sloveniji. Zvečer ob 18.00 pa bo posebej slovesno na Viru pri Domžalah, saj bodo tamkajšnji čebelarji že pred sveto mašo prisostvovali blagoslovu bandera sv. Ambroža. Več o tem Viktor Svetlin.

Robert Božič

čebelarji bandero vir pri domžalah

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 11. 2022
Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

obnova sadovnjaki tamara urbancic stare sorte sadja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

VEČ ...|30. 11. 2022
Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Robert Božič

obnova sadovnjaki tamara urbancic stare sorte sadja

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 11. 2022
Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

narava kmetijstvo namakanje razpisi EU

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

VEČ ...|29. 11. 2022
Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Robert Božič

narava kmetijstvo namakanje razpisi EU

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 11. 2022
Izteka se rok za gnojenje s hlevskim gnojem

Letos je samo še do srede čas, da z gnojišč odpeljete in raztrosite hlevski gnoj, potem bodo ta opravila do začetka pomladi prepovedana. Medtem ko splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, to je gnojnico in gnojevko, v večjem delu Slovenije velja od 15. novembra do 1. marca, pa je gnojenje s s hlevskim gnojem prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako uredba od 15. oktobra do 1. marca prepoveduje gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Izteka se rok za gnojenje s hlevskim gnojem

Letos je samo še do srede čas, da z gnojišč odpeljete in raztrosite hlevski gnoj, potem bodo ta opravila do začetka pomladi prepovedana. Medtem ko splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, to je gnojnico in gnojevko, v večjem delu Slovenije velja od 15. novembra do 1. marca, pa je gnojenje s s hlevskim gnojem prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako uredba od 15. oktobra do 1. marca prepoveduje gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

gnojenje navzkrižna skladnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

Izteka se rok za gnojenje s hlevskim gnojem

Letos je samo še do srede čas, da z gnojišč odpeljete in raztrosite hlevski gnoj, potem bodo ta opravila do začetka pomladi prepovedana. Medtem ko splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, to je gnojnico in gnojevko, v večjem delu Slovenije velja od 15. novembra do 1. marca, pa je gnojenje s s hlevskim gnojem prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako uredba od 15. oktobra do 1. marca prepoveduje gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

VEČ ...|28. 11. 2022
Izteka se rok za gnojenje s hlevskim gnojem

Letos je samo še do srede čas, da z gnojišč odpeljete in raztrosite hlevski gnoj, potem bodo ta opravila do začetka pomladi prepovedana. Medtem ko splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, to je gnojnico in gnojevko, v večjem delu Slovenije velja od 15. novembra do 1. marca, pa je gnojenje s s hlevskim gnojem prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako uredba od 15. oktobra do 1. marca prepoveduje gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Robert Božič

gnojenje navzkrižna skladnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 11. 2022
Dr. Boštjan Naglič: Pomembne zakonitosti kapljičnega namakanja hmelja

Dobre in kakovostne letine hmelja, si brez namakanja skoraj ne moremo zamisliti. A namakanje te kulture zahteva precej znanja in pravilnega opazovanja, trend in najnovejši pristop pa je v kapljičnem namakanju. Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so izsledki pilotnega projekta, ki so ga izvajali zadnji dve leti na nekaterih hmeljarskih kmetijah, jasno pokazali na prednosti, ki jih prinaša sistem napovedovanja namakanja…

Dr. Boštjan Naglič: Pomembne zakonitosti kapljičnega namakanja hmelja

Dobre in kakovostne letine hmelja, si brez namakanja skoraj ne moremo zamisliti. A namakanje te kulture zahteva precej znanja in pravilnega opazovanja, trend in najnovejši pristop pa je v kapljičnem namakanju. Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so izsledki pilotnega projekta, ki so ga izvajali zadnji dve leti na nekaterih hmeljarskih kmetijah, jasno pokazali na prednosti, ki jih prinaša sistem napovedovanja namakanja…

hmeljarstvo namakanje napovedovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Boštjan Naglič: Pomembne zakonitosti kapljičnega namakanja hmelja

Dobre in kakovostne letine hmelja, si brez namakanja skoraj ne moremo zamisliti. A namakanje te kulture zahteva precej znanja in pravilnega opazovanja, trend in najnovejši pristop pa je v kapljičnem namakanju. Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so izsledki pilotnega projekta, ki so ga izvajali zadnji dve leti na nekaterih hmeljarskih kmetijah, jasno pokazali na prednosti, ki jih prinaša sistem napovedovanja namakanja…

VEČ ...|24. 11. 2022
Dr. Boštjan Naglič: Pomembne zakonitosti kapljičnega namakanja hmelja

Dobre in kakovostne letine hmelja, si brez namakanja skoraj ne moremo zamisliti. A namakanje te kulture zahteva precej znanja in pravilnega opazovanja, trend in najnovejši pristop pa je v kapljičnem namakanju. Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so izsledki pilotnega projekta, ki so ga izvajali zadnji dve leti na nekaterih hmeljarskih kmetijah, jasno pokazali na prednosti, ki jih prinaša sistem napovedovanja namakanja…

Robert Božič

hmeljarstvo namakanje napovedovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 11. 2022
Dr. Magda Rak Cizej: Rezultati so obetajoči. Nekateri so nas celo presenetili.

Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je bil naslov pilotnega raziskovalnega projekta, ki je pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na nekaj hmeljarskih kmetijah potekal zadnji dve leti. Dr. Magda Rak Cizej, ki je projekt vodila, pravi, da so rezultati zelo spodbudni in upa, da bodo prepričali tudi na dolgi rok.

Dr. Magda Rak Cizej: Rezultati so obetajoči. Nekateri so nas celo presenetili.

Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je bil naslov pilotnega raziskovalnega projekta, ki je pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na nekaj hmeljarskih kmetijah potekal zadnji dve leti. Dr. Magda Rak Cizej, ki je projekt vodila, pravi, da so rezultati zelo spodbudni in upa, da bodo prepričali tudi na dolgi rok.

pilot hmelj škodljivci nizko tveganje ekološki pripravki

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Magda Rak Cizej: Rezultati so obetajoči. Nekateri so nas celo presenetili.

Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je bil naslov pilotnega raziskovalnega projekta, ki je pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na nekaj hmeljarskih kmetijah potekal zadnji dve leti. Dr. Magda Rak Cizej, ki je projekt vodila, pravi, da so rezultati zelo spodbudni in upa, da bodo prepričali tudi na dolgi rok.

VEČ ...|22. 11. 2022
Dr. Magda Rak Cizej: Rezultati so obetajoči. Nekateri so nas celo presenetili.

Uvajanje alternativnih možnosti varstva hmelja pred škodljivimi organizmi glede na podnebne spremembe, je bil naslov pilotnega raziskovalnega projekta, ki je pod vodstvom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na nekaj hmeljarskih kmetijah potekal zadnji dve leti. Dr. Magda Rak Cizej, ki je projekt vodila, pravi, da so rezultati zelo spodbudni in upa, da bodo prepričali tudi na dolgi rok.

Robert Božič

pilot hmelj škodljivci nizko tveganje ekološki pripravki

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 11. 2022
Vzgojiteljica Anica o tem kako so uspešno otroke navajali na nove jedi in okuse

V petek smo obeležili Dan slovenske hrane in naši otroci v vrtcih in šolah so bili tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga sestavljajo mleko, kruh z maslom in medom ter jabolko. Predvsem vzgojiteljice v vrtcih se pogosto srečujejo z dejstvom, da otroci zavračajo hrano, ki jo ne poznajo. Upokojena vzgojiteljica Anica, ki je službovala v Župnijskem vrtcu na Vrhniki, nam je predstavila njihov posnemanja vreden pristop.

Vzgojiteljica Anica o tem kako so uspešno otroke navajali na nove jedi in okuse

V petek smo obeležili Dan slovenske hrane in naši otroci v vrtcih in šolah so bili tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga sestavljajo mleko, kruh z maslom in medom ter jabolko. Predvsem vzgojiteljice v vrtcih se pogosto srečujejo z dejstvom, da otroci zavračajo hrano, ki jo ne poznajo. Upokojena vzgojiteljica Anica, ki je službovala v Župnijskem vrtcu na Vrhniki, nam je predstavila njihov posnemanja vreden pristop.

vrtec otroci hrana okusi

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vzgojiteljica Anica o tem kako so uspešno otroke navajali na nove jedi in okuse

V petek smo obeležili Dan slovenske hrane in naši otroci v vrtcih in šolah so bili tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga sestavljajo mleko, kruh z maslom in medom ter jabolko. Predvsem vzgojiteljice v vrtcih se pogosto srečujejo z dejstvom, da otroci zavračajo hrano, ki jo ne poznajo. Upokojena vzgojiteljica Anica, ki je službovala v Župnijskem vrtcu na Vrhniki, nam je predstavila njihov posnemanja vreden pristop.

VEČ ...|21. 11. 2022
Vzgojiteljica Anica o tem kako so uspešno otroke navajali na nove jedi in okuse

V petek smo obeležili Dan slovenske hrane in naši otroci v vrtcih in šolah so bili tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga sestavljajo mleko, kruh z maslom in medom ter jabolko. Predvsem vzgojiteljice v vrtcih se pogosto srečujejo z dejstvom, da otroci zavračajo hrano, ki jo ne poznajo. Upokojena vzgojiteljica Anica, ki je službovala v Župnijskem vrtcu na Vrhniki, nam je predstavila njihov posnemanja vreden pristop.

Robert Božič

vrtec otroci hrana okusi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 11. 2022
Andreja Grobiša: Če otroci ne bodo začutili, kaj zares pomeni biti kmet, ne vem kaj čaka našo družbo?

V naših vrtcih in osnovnih šolah bo danes na obisku kar precej mladih kmetov, marsikje pa so se v teh ustanovah odločili, da se bodo vzgojne skupine odpravile na kratek obisk na bližnjo kmetijo, da bodo otroci lahko videli, kako tam poteka delo. Mlada kmetica Andreja Grobiša pravi, da so taki obiski zelo pomembni.

Andreja Grobiša: Če otroci ne bodo začutili, kaj zares pomeni biti kmet, ne vem kaj čaka našo družbo?

V naših vrtcih in osnovnih šolah bo danes na obisku kar precej mladih kmetov, marsikje pa so se v teh ustanovah odločili, da se bodo vzgojne skupine odpravile na kratek obisk na bližnjo kmetijo, da bodo otroci lahko videli, kako tam poteka delo. Mlada kmetica Andreja Grobiša pravi, da so taki obiski zelo pomembni.

dan slovenske hrane kmetje otroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

Andreja Grobiša: Če otroci ne bodo začutili, kaj zares pomeni biti kmet, ne vem kaj čaka našo družbo?

V naših vrtcih in osnovnih šolah bo danes na obisku kar precej mladih kmetov, marsikje pa so se v teh ustanovah odločili, da se bodo vzgojne skupine odpravile na kratek obisk na bližnjo kmetijo, da bodo otroci lahko videli, kako tam poteka delo. Mlada kmetica Andreja Grobiša pravi, da so taki obiski zelo pomembni.

VEČ ...|18. 11. 2022
Andreja Grobiša: Če otroci ne bodo začutili, kaj zares pomeni biti kmet, ne vem kaj čaka našo družbo?

V naših vrtcih in osnovnih šolah bo danes na obisku kar precej mladih kmetov, marsikje pa so se v teh ustanovah odločili, da se bodo vzgojne skupine odpravile na kratek obisk na bližnjo kmetijo, da bodo otroci lahko videli, kako tam poteka delo. Mlada kmetica Andreja Grobiša pravi, da so taki obiski zelo pomembni.

Robert Božič

dan slovenske hrane kmetje otroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.

Robert Božič

Robert Božič

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|8. 11. 2022
Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostblagrisvetništvogovor na goriodnosivzgoja

Naš gost

VEČ ...|3. 12. 2022
Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Slavi Košir

spominživljenjekmetijstvosvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|7. 12. 2022
Kritično mšljenje

V tokratni Pogovor o smo povabili novinarja na RTV Nejca Krevsa, novinarja Domovine Urbana Šifrarja in voditelja Družine in življenja Benjamina Siterja. Osrednja tema se bo nanašala na vprašanji, kaj je kritično mišljenje in kakšen odnos ima do njega Cerkev. Vsi trije gostje so sodelovali tudi na letošnjih Nikodemovih večerih, ki so v ospredje postavili kritično mišljenje.

Kritično mšljenje

V tokratni Pogovor o smo povabili novinarja na RTV Nejca Krevsa, novinarja Domovine Urbana Šifrarja in voditelja Družine in življenja Benjamina Siterja. Osrednja tema se bo nanašala na vprašanji, kaj je kritično mišljenje in kakšen odnos ima do njega Cerkev. Vsi trije gostje so sodelovali tudi na letošnjih Nikodemovih večerih, ki so v ospredje postavili kritično mišljenje.

Alen Salihović

politikaživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|9. 12. 2022
Uboga med ubogimi

Pauline, katere življenje spoznavamo v naših zgodbah, je zaradi goljufije sodelavca popolnoma obubožala. Današnja zgodba govori, da je morala v svojem življenju prestati ogromno telesnega in duhovnega trpljenja.

Uboga med ubogimi

Pauline, katere življenje spoznavamo v naših zgodbah, je zaradi goljufije sodelavca popolnoma obubožala. Današnja zgodba govori, da je morala v svojem življenju prestati ogromno telesnega in duhovnega trpljenja.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Za življenje

VEČ ...|3. 12. 2022
Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbaosamljenostbolezenstarost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kolokvij

VEČ ...|9. 12. 2022
45. taizejsko evropsko srečanje mladih

V tokratni oddaji smo predstavili 45. taizejsko evropsko srečanje mladih, ki bo letos v Rostocku v Nemčiji. V studiu je bil koordinator s Katoliške mladine Tilen Čebulj.

45. taizejsko evropsko srečanje mladih

V tokratni oddaji smo predstavili 45. taizejsko evropsko srečanje mladih, ki bo letos v Rostocku v Nemčiji. V studiu je bil koordinator s Katoliške mladine Tilen Čebulj.

Marjan Bunič

mladi

Petkov večer

VEČ ...|9. 12. 2022
Gašper Rifelj

Gostili smo nadarjenega mladega pevca, glasbenika in plesalca, ki smo ga lahko slišali tudi na letošnjem Gala konceru, Gašperja Riflja. Spregovoril je o sebi, svoji glasbeni poti, o domu in družinskih vezeh ter zapel nekaj svojih uspešnic.

Gašper Rifelj

Gostili smo nadarjenega mladega pevca, glasbenika in plesalca, ki smo ga lahko slišali tudi na letošnjem Gala konceru, Gašperja Riflja. Spregovoril je o sebi, svoji glasbeni poti, o domu in družinskih vezeh ter zapel nekaj svojih uspešnic.

Marjan Bunič, Jakob Čuk

glasbapogovorpesemdružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 12. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|9. 12. 2022
Alpski kozorog

Legendo o Zlatorogu najbrž poznamo vsi. Njeno globoko sporočilo se dotika tudi nosilca zgodbe, ki sicer v resničnem svetu nima zlatih rogov, je pa ta mogočna visokogorska žival pri nas ogrožena. V oddaji ste izvedeli, zakaj alpski kozorog pri nas (še) ni domorodna vrsta in kaj bi ji ta status prinesel. Z nami sta bila dr. Andreja Nev Repé iz Zavoda za gozdove in dr. Borut Tóškan iz Inštituta za arheologijo.

Alpski kozorog

Legendo o Zlatorogu najbrž poznamo vsi. Njeno globoko sporočilo se dotika tudi nosilca zgodbe, ki sicer v resničnem svetu nima zlatih rogov, je pa ta mogočna visokogorska žival pri nas ogrožena. V oddaji ste izvedeli, zakaj alpski kozorog pri nas (še) ni domorodna vrsta in kaj bi ji ta status prinesel. Z nami sta bila dr. Andreja Nev Repé iz Zavoda za gozdove in dr. Borut Tóškan iz Inštituta za arheologijo.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravakozorog