28. 5. 2025
Sveta maša

Radio Ognjišče

VEČ ...|28. 5. 2025

Sveta maša

VEČ ...|29. 5. 2025
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 29. 5.

Maševal je Viktor Papež, na orgle je igrala Slavi Magdič.

 

 

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 29. 5.

Maševal je Viktor Papež, na orgle je igrala Slavi Magdič.

 

 

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 29. 5.

Maševal je Viktor Papež, na orgle je igrala Slavi Magdič.

 

 

VEČ ...|29. 5. 2025
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 29. 5.

Maševal je Viktor Papež, na orgle je igrala Slavi Magdič.

 

 

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|27. 5. 2025
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 27. 5.

Maševal je p. Tej Inglič, Na orgle je igrala Marjeta Andrele.

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 27. 5.

Maševal je p. Tej Inglič, Na orgle je igrala Marjeta Andrele.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 27. 5.

Maševal je p. Tej Inglič, Na orgle je igrala Marjeta Andrele.

VEČ ...|27. 5. 2025
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 27. 5.

Maševal je p. Tej Inglič, Na orgle je igrala Marjeta Andrele.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|26. 5. 2025
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 26. 5.

Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal p. Tadej Inglič.

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 26. 5.

Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal p. Tadej Inglič.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 26. 5.

Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal p. Tadej Inglič.

VEČ ...|26. 5. 2025
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 26. 5.

Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal p. Tadej Inglič.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|25. 5. 2025
Sv. maša iz celjske stolnice sv. Danijela

Na šesto velikonočno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz celjske stolnice svetega Danijela. Maševal je župnik Tadej Linasi. Zbor z inštrumentalisti je vodil Matej Prepadnik. Pri maši so sodelovali tudi skavti in skavtinje stega 2 iz Celja.

Sv. maša iz celjske stolnice sv. Danijela

Na šesto velikonočno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz celjske stolnice svetega Danijela. Maševal je župnik Tadej Linasi. Zbor z inštrumentalisti je vodil Matej Prepadnik. Pri maši so sodelovali tudi skavti in skavtinje stega 2 iz Celja.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz celjske stolnice sv. Danijela

Na šesto velikonočno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz celjske stolnice svetega Danijela. Maševal je župnik Tadej Linasi. Zbor z inštrumentalisti je vodil Matej Prepadnik. Pri maši so sodelovali tudi skavti in skavtinje stega 2 iz Celja.

VEČ ...|25. 5. 2025
Sv. maša iz celjske stolnice sv. Danijela

Na šesto velikonočno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz celjske stolnice svetega Danijela. Maševal je župnik Tadej Linasi. Zbor z inštrumentalisti je vodil Matej Prepadnik. Pri maši so sodelovali tudi skavti in skavtinje stega 2 iz Celja.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|24. 5. 2025
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 24. 5.

Maševal je p. Tadej Inglič, pel otroško-mladinski zbor Spominčice. 

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 24. 5.

Maševal je p. Tadej Inglič, pel otroško-mladinski zbor Spominčice. 

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 24. 5.

Maševal je p. Tadej Inglič, pel otroško-mladinski zbor Spominčice. 

VEČ ...|24. 5. 2025
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 24. 5.

Maševal je p. Tadej Inglič, pel otroško-mladinski zbor Spominčice. 

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|23. 5. 2025
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 23. 5.

Pred praznikom Marije, Pomočnice kristjanov, smo sveto mašo prenašali iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah. Daroval jo je mariborski nadškof Alojzij Cvikl. 

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 23. 5.

Pred praznikom Marije, Pomočnice kristjanov, smo sveto mašo prenašali iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah. Daroval jo je mariborski nadškof Alojzij Cvikl. 

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 23. 5.

Pred praznikom Marije, Pomočnice kristjanov, smo sveto mašo prenašali iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah. Daroval jo je mariborski nadškof Alojzij Cvikl. 

VEČ ...|23. 5. 2025
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 23. 5.

Pred praznikom Marije, Pomočnice kristjanov, smo sveto mašo prenašali iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah. Daroval jo je mariborski nadškof Alojzij Cvikl. 

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Sveta maša

VEČ ...|22. 5. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 22. 5.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igrala Polona Gantar.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 22. 5.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igrala Polona Gantar.

duhovnost masa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 22. 5.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igrala Polona Gantar.

VEČ ...|22. 5. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 22. 5.

Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igrala Polona Gantar.

Radio Ognjišče

duhovnost masa

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|24. 5. 2025
Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Maja Morela

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|24. 5. 2025
Kazen za otroke

V oddaji Za življenje je bila z nami prof. dr. Andreja Poljanec, govorila je o pogledih na kaznovanje otrok in mladostnikov.

Kazen za otroke

V oddaji Za življenje je bila z nami prof. dr. Andreja Poljanec, govorila je o pogledih na kaznovanje otrok in mladostnikov.

Mateja Subotičanec

vzgojaotrocimladidružbasvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|30. 5. 2025
Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Blaž Lesnik

okoljeekologijanaravaLaudato si10 letokrožnica

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Program zadnjega tedna

VEČ ...|30. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|30. 5. 2025
Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Blaž Lesnik

okoljeekologijanaravaLaudato si10 letokrožnica

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 5. 2025
Primorska poje še v Gorici in na Višarjah

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

Primorska poje še v Gorici in na Višarjah

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2025
HarpnHarp duo

HarpnHarp duo izvaja vrhunsko koncertno klasično glasbo v nenavadni zasedbi ustne harmonike in harfe. Pred koncertom v cerkvi v Sori in pred turnejo po Estoniji ga je predstavil dobitnik najvišjega priznanja JSKD na področju inštrumentalne glasbe orgličar Vladimir Hrovat.

HarpnHarp duo

HarpnHarp duo izvaja vrhunsko koncertno klasično glasbo v nenavadni zasedbi ustne harmonike in harfe. Pred koncertom v cerkvi v Sori in pred turnejo po Estoniji ga je predstavil dobitnik najvišjega priznanja JSKD na področju inštrumentalne glasbe orgličar Vladimir Hrovat.

Marjan Bunič

glasbakoncert