Poklicala je poslušalka, ki se je kruh naslednji dan po peki drobi. Sestra Nikolina je svetovala, naj testu doda še nekaj žlic tekočine (mleko ali voda z mlekom). Če je moka polbela, je še toliko bolj pomembno, da je dovolj tekočine v testu. Narediti moramo prijetno testo, skoraj kot bi delali potico. Testo naj vzhaja in nato naj ga oblikuje v štručko ali pa da v modelček. Bolje je, če testo vzhaja dvakrat ali pa celo trikrat. Tako bo kruh mehkejši, bolj puhat. Ne pozabimo ga zabelit z žlico olivnega olja ali z maslom.
                                        
                                        Poklicala je poslušalka, ki se je kruh naslednji dan po peki drobi. Sestra Nikolina je svetovala, naj testu doda še nekaj žlic tekočine (mleko ali voda z mlekom). Če je moka polbela, je še toliko bolj pomembno, da je dovolj tekočine v testu. Narediti moramo prijetno testo, skoraj kot bi delali potico. Testo naj vzhaja in nato naj ga oblikuje v štručko ali pa da v modelček. Bolje je, če testo vzhaja dvakrat ali pa celo trikrat. Tako bo kruh mehkejši, bolj puhat. Ne pozabimo ga zabelit z žlico olivnega olja ali z maslom.
Poklicala je poslušalka, ki se je kruh naslednji dan po peki drobi. Sestra Nikolina je svetovala, naj testu doda še nekaj žlic tekočine (mleko ali voda z mlekom). Če je moka polbela, je še toliko bolj pomembno, da je dovolj tekočine v testu. Narediti moramo prijetno testo, skoraj kot bi delali potico. Testo naj vzhaja in nato naj ga oblikuje v štručko ali pa da v modelček. Bolje je, če testo vzhaja dvakrat ali pa celo trikrat. Tako bo kruh mehkejši, bolj puhat. Ne pozabimo ga zabelit z žlico olivnega olja ali z maslom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    Različne dobrote lahko pripravimo za praznične dni. Pri tem si lahko pri kakšnih sladicah, morda piškotih, pomagamo tudi s kostanjem, ki smo ga nabrali, naredimo še kakšen kostanjev nadev ali pa pri dodamo kostanj, da bodo piškoti, sladica malce drugačnega, boljšega okusa. Sestra Nikolina nam je povedala, kako naredimo sladico: kostanjev domači prijatelj. Miksamo 10 dag masla in15 dag sladkorja, vanili sladkor pridamo in 3 jajca. To dobro zmiksamo, da dobimo kremasto, bolj rahlo zmes. Posebej pripravimo si 26 dag pšenične ali pa pirine moke s pecilnim praškom in 5-6 dag orehov ali mandljev in 30 dag kostanja. Vse suhe sestavine premešamo, dodamo orehe (po želji še kakšno rozino). Nato napravimo gladko testo in iz njega oblikujemo štručke. Pečemo 30-40 minut. Ohlajene narežemo na debelino do pol centimetra.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    
    Različne dobrote lahko pripravimo za praznične dni. Pri tem si lahko pri kakšnih sladicah, morda piškotih, pomagamo tudi s kostanjem, ki smo ga nabrali, naredimo še kakšen kostanjev nadev ali pa pri dodamo kostanj, da bodo piškoti, sladica malce drugačnega, boljšega okusa. Sestra Nikolina nam je povedala, kako naredimo sladico: kostanjev domači prijatelj. Miksamo 10 dag masla in15 dag sladkorja, vanili sladkor pridamo in 3 jajca. To dobro zmiksamo, da dobimo kremasto, bolj rahlo zmes. Posebej pripravimo si 26 dag pšenične ali pa pirine moke s pecilnim praškom in 5-6 dag orehov ali mandljev in 30 dag kostanja. Vse suhe sestavine premešamo, dodamo orehe (po želji še kakšno rozino). Nato napravimo gladko testo in iz njega oblikujemo štručke. Pečemo 30-40 minut. Ohlajene narežemo na debelino do pol centimetra.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160 in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    
    Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160 in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    Kako speči dober kruh, je vprašala poslušalka. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj ga prvič poskusi narediti iz ene vrste moke, recimo polbele tip 850. V skledo naj preseje 80 dag moke, ob rob sklede naj da zvrhano žličko soli, v jamico v moko pa kvasno mešanico: posebej v skledici naj raztopi 25 g kvasa z žličko sladkorja in tremi žlicami toplega mleka ali vode. To naj z rokami premeša. Ko bo začelo vzhajati, naj začne mešati, gnesti. Počasi naj priliva tekočino (polovično mleko, vodo, sirotko). Nato prilije že 2-3 žlice olja (oljčnega ali belega ali maslo). Pregnete, pusti v skledi, ki jo prekrije s prtom. Ko naraste, lahko še enkrat pregnete. Nato to preloži v pomokano skledo ali slamnato košaro, pokrije s prtičem in pusti, da drugič vzhaja. Čez ¾ ure prižge pečico na 190 stopinj. Vzhajano testo zvrne na pekač s peki papirjem in na vrhu z nožem naredi 2-3 ne preveč globoke zareze. Postavi v pečico, kjer se peče 50-55 minut. Po potrebi zviša ali zniža temperaturo. Če bo skorja ob strani malo počila, to ni nič hudega. Če pa bolj poči, pa to pomeni, da je bil kruh drugič premalo vzhajan. Druga poslušalka je spekla kruh, ampak ni bil tako rahel in zdaj razmišlja, kaj je naredila narobe: je mogoče krivo to, da je dala preveč olja, ko je pripravljala testo? Če doda preveč olja, se kruh drobi, pravi sestra Nikolina. Če je bolj gost, pa pomeni, da je dala premalo tekočine.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    
    Kako speči dober kruh, je vprašala poslušalka. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj ga prvič poskusi narediti iz ene vrste moke, recimo polbele tip 850. V skledo naj preseje 80 dag moke, ob rob sklede naj da zvrhano žličko soli, v jamico v moko pa kvasno mešanico: posebej v skledici naj raztopi 25 g kvasa z žličko sladkorja in tremi žlicami toplega mleka ali vode. To naj z rokami premeša. Ko bo začelo vzhajati, naj začne mešati, gnesti. Počasi naj priliva tekočino (polovično mleko, vodo, sirotko). Nato prilije že 2-3 žlice olja (oljčnega ali belega ali maslo). Pregnete, pusti v skledi, ki jo prekrije s prtom. Ko naraste, lahko še enkrat pregnete. Nato to preloži v pomokano skledo ali slamnato košaro, pokrije s prtičem in pusti, da drugič vzhaja. Čez ¾ ure prižge pečico na 190 stopinj. Vzhajano testo zvrne na pekač s peki papirjem in na vrhu z nožem naredi 2-3 ne preveč globoke zareze. Postavi v pečico, kjer se peče 50-55 minut. Po potrebi zviša ali zniža temperaturo. Če bo skorja ob strani malo počila, to ni nič hudega. Če pa bolj poči, pa to pomeni, da je bil kruh drugič premalo vzhajan. Druga poslušalka je spekla kruh, ampak ni bil tako rahel in zdaj razmišlja, kaj je naredila narobe: je mogoče krivo to, da je dala preveč olja, ko je pripravljala testo? Če doda preveč olja, se kruh drobi, pravi sestra Nikolina. Če je bolj gost, pa pomeni, da je dala premalo tekočine.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    
    Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    Preizkušen recept nam je poslala poslušalka Mateja. Z Za 4 osebe potrebujemo: 2 čebuli, 4 stroki česna, olje, 500 g mletega govejega podplečja, 2 žlički rdeče paprike v prahu, 250 g pelatov, 1 žlička sladkorja, origano, 100 g rdeče paprike, 100 g zelene paprike ,2 zelena čilija (približno 50g), 1 žlička temne čokolade v prahu, 2 lovorjeva lista, 1 l vode, sol, 120 g koruze, 230 g rdečega fižola iz pločevinke, 1/2 žličke kumine v prahu, 1 žlica svežega sesekljanega peteršilja, poper, čili v prahu. Priprava: Na olju prepražimo sesekljano čebulo in sesekljan česen. Ko čebula postekleni, dodamo mleto meso. Pražimo in mešamo tako dolgo, da se meso razpusti in nekoliko porjavi. Potresemo z mleto sladko papriko, premešamo in pražimo še kakšno minuto. Nato dodamo pelate, žličko sladkorja, origano, kumino v prahu, sesekljano rdečo in zeleno papriko, sesekljan čili, ki smo mu odstranili semena, čokolado v prahu in lovorjeva lista. Prilijemo 1 l vode, solimo po okusu in pokrijemo posodo. Po 40 minutah kuhanja na nizki temperaturi primešamo koruzo in fižol. Znova pokrijemo posodo in kuhamo še 10 minut. Ko je jed kuhana, vmešamo sesekljan peteršilj in dodamo mleti poper. Če imamo radi pikantne jedi, dodamo mleti čili. Oglasila se je še poslušalka Barbka, ki pa to jed pripravlja tako, da iz mletega mesa oblikuje kroglice v velikosti lešnika, doda še jajce, drobtine, sesekljano čebulo in strt česen ter pikantno začini. Te kroglice na olju opečemo z vseh strani.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    
    Preizkušen recept nam je poslala poslušalka Mateja. Z Za 4 osebe potrebujemo: 2 čebuli, 4 stroki česna, olje, 500 g mletega govejega podplečja, 2 žlički rdeče paprike v prahu, 250 g pelatov, 1 žlička sladkorja, origano, 100 g rdeče paprike, 100 g zelene paprike ,2 zelena čilija (približno 50g), 1 žlička temne čokolade v prahu, 2 lovorjeva lista, 1 l vode, sol, 120 g koruze, 230 g rdečega fižola iz pločevinke, 1/2 žličke kumine v prahu, 1 žlica svežega sesekljanega peteršilja, poper, čili v prahu. Priprava: Na olju prepražimo sesekljano čebulo in sesekljan česen. Ko čebula postekleni, dodamo mleto meso. Pražimo in mešamo tako dolgo, da se meso razpusti in nekoliko porjavi. Potresemo z mleto sladko papriko, premešamo in pražimo še kakšno minuto. Nato dodamo pelate, žličko sladkorja, origano, kumino v prahu, sesekljano rdečo in zeleno papriko, sesekljan čili, ki smo mu odstranili semena, čokolado v prahu in lovorjeva lista. Prilijemo 1 l vode, solimo po okusu in pokrijemo posodo. Po 40 minutah kuhanja na nizki temperaturi primešamo koruzo in fižol. Znova pokrijemo posodo in kuhamo še 10 minut. Ko je jed kuhana, vmešamo sesekljan peteršilj in dodamo mleti poper. Če imamo radi pikantne jedi, dodamo mleti čili. Oglasila se je še poslušalka Barbka, ki pa to jed pripravlja tako, da iz mletega mesa oblikuje kroglice v velikosti lešnika, doda še jajce, drobtine, sesekljano čebulo in strt česen ter pikantno začini. Te kroglice na olju opečemo z vseh strani.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    Sestra Nikolina za zajtrk priporoča domačo skuto, h kateri lahko ponudimo še rezine mesa od kosila prejšnji dan (malo reberc). Zraven lahko ponudimo kislo zelje s česnom in mešanico oljčnega in bučnega olja. Druga ideja je skuin namaz, zraven pa marmelada ali med. Za zajtrk so zelo primerna tudi jajčka taka in drugačna: umešana, ocvrta, pečena na oko, kuhana ... Lahko je jogurt s kosmiči ali smuti iz zmiksanega sadja z dodatkom kosmičev in jogurta. Poslušalka pa na vodi skuha ovseni kosmiči, ohladi in nato doda zmečkano banano ali kuhano ajdovo kašo ali kuhano proseno kašo in suhe slive v vsakem primeru, torej pri prvem drugem ali tretjem receptu pa doda še med in cimet.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    
    Sestra Nikolina za zajtrk priporoča domačo skuto, h kateri lahko ponudimo še rezine mesa od kosila prejšnji dan (malo reberc). Zraven lahko ponudimo kislo zelje s česnom in mešanico oljčnega in bučnega olja. Druga ideja je skuin namaz, zraven pa marmelada ali med. Za zajtrk so zelo primerna tudi jajčka taka in drugačna: umešana, ocvrta, pečena na oko, kuhana ... Lahko je jogurt s kosmiči ali smuti iz zmiksanega sadja z dodatkom kosmičev in jogurta. Poslušalka pa na vodi skuha ovseni kosmiči, ohladi in nato doda zmečkano banano ali kuhano ajdovo kašo ali kuhano proseno kašo in suhe slive v vsakem primeru, torej pri prvem drugem ali tretjem receptu pa doda še med in cimet.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
    
    Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo.
                                    
Svetovalnica
	    
	    Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?
Naš pogled
	    
	    Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Kmetijska oddaja
	    
	    Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Slovencem po svetu in domovini
	    
	    Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Doživetja narave
	    
	    Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Večer za zakonce in družine
	    
	    Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.
Kulturni utrinki
	    
	    Na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana bo v naslednjih dneh na sporedu opera Petra Iljiča Čajkovskega Devica Orleanska. Glavno vlogo v alternaciji poje sopranistka Nuška Drašček, ki je o predstavi spregovorila v oddaji Kulturni utrinki.
Naš pogled
	    
	    Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Spominjamo se
	    
	    Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče