Festival Arsana

Mednarodni festival Arsana je eden najpomembnejših glasbenih in kulturnih festivalov v Sloveniji, ki poteka vsako leto na Ptuju. Letošnji festival je že 17. po vrsti in bo do 29. avgusta na slikovitih prizoriščih zgodovinskega mesta Ptuj na več kot 50 dogodkih gostil 400 domačih in tujih ustvarjalcev s področja klasične, jazz, etno, world, rock in popularne glasbe. 

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

23. 7. 2025
Festival Arsana

Mednarodni festival Arsana je eden najpomembnejših glasbenih in kulturnih festivalov v Sloveniji, ki poteka vsako leto na Ptuju. Letošnji festival je že 17. po vrsti in bo do 29. avgusta na slikovitih prizoriščih zgodovinskega mesta Ptuj na več kot 50 dogodkih gostil 400 domačih in tujih ustvarjalcev s področja klasične, jazz, etno, world, rock in popularne glasbe. 

Marjan Bunič

VEČ ...|23. 7. 2025
Festival Arsana

Mednarodni festival Arsana je eden najpomembnejših glasbenih in kulturnih festivalov v Sloveniji, ki poteka vsako leto na Ptuju. Letošnji festival je že 17. po vrsti in bo do 29. avgusta na slikovitih prizoriščih zgodovinskega mesta Ptuj na več kot 50 dogodkih gostil 400 domačih in tujih ustvarjalcev s področja klasične, jazz, etno, world, rock in popularne glasbe. 

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 7. 2025
Korejski komorni zbor

V tokratni rubriki smo slišali o koncertu Korejskega komornega zbora v Ljubljani.

Korejski komorni zbor

V tokratni rubriki smo slišali o koncertu Korejskega komornega zbora v Ljubljani.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Korejski komorni zbor

V tokratni rubriki smo slišali o koncertu Korejskega komornega zbora v Ljubljani.

VEČ ...|22. 7. 2025
Korejski komorni zbor

V tokratni rubriki smo slišali o koncertu Korejskega komornega zbora v Ljubljani.

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 7. 2025
100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

VEČ ...|21. 7. 2025
100 let od rojstva arhitekta Milana Miheliča

Mineva sto let od rojstva arhitekta in urbanista, akademika Milana Miheliča, ki velja za vsestranskega spodbujevalca arhitekturne stroke, zlasti v 60., 70. in 80. letih minulega stoletja. Prejel je številna priznanja, med njimi dve Prešernovi nagradi in Plečnikovo medaljo. Po velikem koncertu, na katerem je združil 120 glasbenikov z obeh strani nekdanje meje, se je pianist Aleksander Gadžijev predstavil še v intimnejši obliki s samostojnim koncertom na Sveti gori.

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 7. 2025
Koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

Dekliški zbor svetega Stanislava Škofijske klasične gimnazije bo na sobotnem koncertu na Akademiji za glasbo v Ljubljani predstavil koncertni program, s katerim bo konec julija nastopil na turneji po Tajvanu.

Koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

Dekliški zbor svetega Stanislava Škofijske klasične gimnazije bo na sobotnem koncertu na Akademiji za glasbo v Ljubljani predstavil koncertni program, s katerim bo konec julija nastopil na turneji po Tajvanu.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

Dekliški zbor svetega Stanislava Škofijske klasične gimnazije bo na sobotnem koncertu na Akademiji za glasbo v Ljubljani predstavil koncertni program, s katerim bo konec julija nastopil na turneji po Tajvanu.

VEČ ...|18. 7. 2025
Koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

Dekliški zbor svetega Stanislava Škofijske klasične gimnazije bo na sobotnem koncertu na Akademiji za glasbo v Ljubljani predstavil koncertni program, s katerim bo konec julija nastopil na turneji po Tajvanu.

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2025
Muzej slovenskega jezika in knjige

Na gradu Štanjel so odprli razstavo Muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za prvo stalno razstavo o slovenskem jeziku in razvoju knjižnega jezika, ki na zgoščen in igriv način predstavi zgodovino, razvoj, značilnosti in rabo slovenščine v vsem njenem bogastvu in raznolikosti.

Muzej slovenskega jezika in knjige

Na gradu Štanjel so odprli razstavo Muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za prvo stalno razstavo o slovenskem jeziku in razvoju knjižnega jezika, ki na zgoščen in igriv način predstavi zgodovino, razvoj, značilnosti in rabo slovenščine v vsem njenem bogastvu in raznolikosti.

kultura literatura

Kulturni utrinki

Muzej slovenskega jezika in knjige

Na gradu Štanjel so odprli razstavo Muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za prvo stalno razstavo o slovenskem jeziku in razvoju knjižnega jezika, ki na zgoščen in igriv način predstavi zgodovino, razvoj, značilnosti in rabo slovenščine v vsem njenem bogastvu in raznolikosti.

VEČ ...|17. 7. 2025
Muzej slovenskega jezika in knjige

Na gradu Štanjel so odprli razstavo Muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za prvo stalno razstavo o slovenskem jeziku in razvoju knjižnega jezika, ki na zgoščen in igriv način predstavi zgodovino, razvoj, značilnosti in rabo slovenščine v vsem njenem bogastvu in raznolikosti.

Marjan Bunič

kultura literatura

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 7. 2025
Zlatnik poezije in festival Glasba sveta

Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005, letos posthumno prejme Peter Kolšek. Konec julija in začetek avgusta bosta Nova Gorica in Gorica v znamenju čezmejnega festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo 2025.

Zlatnik poezije in festival Glasba sveta

Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005, letos posthumno prejme Peter Kolšek. Konec julija in začetek avgusta bosta Nova Gorica in Gorica v znamenju čezmejnega festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo 2025.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Zlatnik poezije in festival Glasba sveta

Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005, letos posthumno prejme Peter Kolšek. Konec julija in začetek avgusta bosta Nova Gorica in Gorica v znamenju čezmejnega festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo 2025.

VEČ ...|16. 7. 2025
Zlatnik poezije in festival Glasba sveta

Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005, letos posthumno prejme Peter Kolšek. Konec julija in začetek avgusta bosta Nova Gorica in Gorica v znamenju čezmejnega festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo 2025.

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2025
Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

kultura glasba

Kulturni utrinki

Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

VEČ ...|15. 7. 2025
Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Marjan Bunič

kultura glasba

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 7. 2025
Domača gledališka predstava v Poletnem gledališču Studenec - Črna žena

V Poletnem gledališču Studenec bo v soboto premiera domače gledališke predstave, igre s petjem, Črna žena.

Domača gledališka predstava v Poletnem gledališču Studenec - Črna žena

V Poletnem gledališču Studenec bo v soboto premiera domače gledališke predstave, igre s petjem, Črna žena.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Domača gledališka predstava v Poletnem gledališču Studenec - Črna žena

V Poletnem gledališču Studenec bo v soboto premiera domače gledališke predstave, igre s petjem, Črna žena.

VEČ ...|14. 7. 2025
Domača gledališka predstava v Poletnem gledališču Studenec - Črna žena

V Poletnem gledališču Studenec bo v soboto premiera domače gledališke predstave, igre s petjem, Črna žena.

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Marjan Bunič

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|22. 7. 2025
Zgodbe za pogum

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za pogum, ki jih je zbral Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Zgodbe za pogum

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za pogum, ki jih je zbral Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Moja zgodba

VEČ ...|20. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoJernej Letnar ČerničRenato PodbersičBranko DiehlMontirani procesirepresivne ustanove

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 7. 2025
Zmanjšanje sredstev za SKP v predlogu novega proračuna EU

Ustavili smo se ob grožnji, ki jo zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko pomeni v predlogu novega proračuna EU. Slišali ste prispevek o protestu v Šentjerneju in na Ježici, kratko pa smo se ustavili tudi ob zaključevanju letošnje žetve. 

Zmanjšanje sredstev za SKP v predlogu novega proračuna EU

Ustavili smo se ob grožnji, ki jo zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko pomeni v predlogu novega proračuna EU. Slišali ste prispevek o protestu v Šentjerneju in na Ježici, kratko pa smo se ustavili tudi ob zaključevanju letošnje žetve. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Za življenje

VEČ ...|19. 7. 2025
Počitniški čas

V tokratni oddaji Za življenje je Nada Zupančič Bajželj svetovala, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.

Počitniški čas

V tokratni oddaji Za življenje je Nada Zupančič Bajželj svetovala, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|18. 7. 2025
Kolesarske Jakobove poti povezujejo Slovenijo

V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.

Kolesarske Jakobove poti povezujejo Slovenijo

V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeJakobova potpopotno kolesarjenjenarava

Pogovor o

VEČ ...|23. 7. 2025
Jelko Kacin

Tokrat smo v studiu gostili Jelka Kacina, ki je prehodil zanimivo pot od ministra za informiranje do predstavnika Slovenije pri zvezi NATO. Spregovoril je o demokratičnih spremembah pred 35 leti in več, ki so pripeljale do samostojnosti; o manj znanem dejstvu, da je bil Janša leta 1988 aretiran z zamudo, da je jugoslovanska armada pripravljala vojaški udar, a se je zataknilo in seveda o odločilnih dneh pred osamosvojitvijo in vojni za Slovenijo. Posebno pozornost je namenil zvezi Nato ter njenem pomenu za Evropo in Slovenijo, tudi zadnjemu dogajanju v povezavi z izdatki za obrambo, tudi Rusiji oziroma Putinu, ki se ne bo spremenil. Komentiral je tudi aktualno dogajanje pri nas in demokratične procese, ki so se povsem ustavili.

Jelko Kacin

Tokrat smo v studiu gostili Jelka Kacina, ki je prehodil zanimivo pot od ministra za informiranje do predstavnika Slovenije pri zvezi NATO. Spregovoril je o demokratičnih spremembah pred 35 leti in več, ki so pripeljale do samostojnosti; o manj znanem dejstvu, da je bil Janša leta 1988 aretiran z zamudo, da je jugoslovanska armada pripravljala vojaški udar, a se je zataknilo in seveda o odločilnih dneh pred osamosvojitvijo in vojni za Slovenijo. Posebno pozornost je namenil zvezi Nato ter njenem pomenu za Evropo in Slovenijo, tudi zadnjemu dogajanju v povezavi z izdatki za obrambo, tudi Rusiji oziroma Putinu, ki se ne bo spremenil. Komentiral je tudi aktualno dogajanje pri nas in demokratične procese, ki so se povsem ustavili.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2025
Festival Arsana

Mednarodni festival Arsana je eden najpomembnejših glasbenih in kulturnih festivalov v Sloveniji, ki poteka vsako leto na Ptuju. Letošnji festival je že 17. po vrsti in bo do 29. avgusta na slikovitih prizoriščih zgodovinskega mesta Ptuj na več kot 50 dogodkih gostil 400 domačih in tujih ustvarjalcev s področja klasične, jazz, etno, world, rock in popularne glasbe. 

Festival Arsana

Mednarodni festival Arsana je eden najpomembnejših glasbenih in kulturnih festivalov v Sloveniji, ki poteka vsako leto na Ptuju. Letošnji festival je že 17. po vrsti in bo do 29. avgusta na slikovitih prizoriščih zgodovinskega mesta Ptuj na več kot 50 dogodkih gostil 400 domačih in tujih ustvarjalcev s področja klasične, jazz, etno, world, rock in popularne glasbe. 

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 7. 2025
Erika Ašič: Politiki smrti

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

Erika Ašič: Politiki smrti

Tokrat smo poslušali o dogodkih preteklega tedna, ki se nam bodo vtisnili globoko v spomin. Sporočajo nam namreč o odnosu politikov do nas, do življenja, človekovega dostojanstva in našega naroda.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|23. 7. 2025
Kuhanje fižola

Fižol, ki nam raste na vrtu ali njivi, sproti pobiramo in očistimo ter shranimo v hladilniku. Ko ga imamo želeno količino, ga damo kuhat v vrelo, osoljeno vodo, dodamo ji tudi žlico sladkorja. Vre naj le kratek čas. Poberemo ga na prt na mizi, pokrijemo z drugim prtom in počakamo, da se ohladi. Potem ga naložimo v vrečke in dobro zapremo ter damo v zamrzovalnik. Pred tem ga lahko tudi narežemo, da bomo imeli že pripravljenega za juhe ali omake. Zamrznjenega damo kuhati v vrelo vodo in naj pokrito vre.

Kuhanje fižola

Fižol, ki nam raste na vrtu ali njivi, sproti pobiramo in očistimo ter shranimo v hladilniku. Ko ga imamo želeno količino, ga damo kuhat v vrelo, osoljeno vodo, dodamo ji tudi žlico sladkorja. Vre naj le kratek čas. Poberemo ga na prt na mizi, pokrijemo z drugim prtom in počakamo, da se ohladi. Potem ga naložimo v vrečke in dobro zapremo ter damo v zamrzovalnik. Pred tem ga lahko tudi narežemo, da bomo imeli že pripravljenega za juhe ali omake. Zamrznjenega damo kuhati v vrelo vodo in naj pokrito vre.

Matjaž Merljak

kuhajmo