Predavanje Jureta Sojča v Tinjah

Srečanje v Tinjah je s predavanjem obogatil duhovnik Jure Sojč. 

Alen Salihović

info tinje zamejci pogovor

16. 1. 2024
Predavanje Jureta Sojča v Tinjah

Srečanje v Tinjah je s predavanjem obogatil duhovnik Jure Sojč. 

Alen Salihović

VEČ ...|16. 1. 2024
Predavanje Jureta Sojča v Tinjah

Srečanje v Tinjah je s predavanjem obogatil duhovnik Jure Sojč. 

Alen Salihović

infotinjezamejcipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2025
Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, ampak njegova uresničitev

Slovenska demokratska stranka se bo v Ormožu sestala na 13. kongresu stranke, ki bo prvaku Janezu Janši podelil deseti mandat za vodenje stranke. To pomeni, da bo na čelu stranku ostal najmanj 36 let, je za naš radio v komentarju spomnil novinar Luka Svetina. 

Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, ampak njegova uresničitev

Slovenska demokratska stranka se bo v Ormožu sestala na 13. kongresu stranke, ki bo prvaku Janezu Janši podelil deseti mandat za vodenje stranke. To pomeni, da bo na čelu stranku ostal najmanj 36 let, je za naš radio v komentarju spomnil novinar Luka Svetina. 

info politika

Informativni prispevki

Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, ampak njegova uresničitev

Slovenska demokratska stranka se bo v Ormožu sestala na 13. kongresu stranke, ki bo prvaku Janezu Janši podelil deseti mandat za vodenje stranke. To pomeni, da bo na čelu stranku ostal najmanj 36 let, je za naš radio v komentarju spomnil novinar Luka Svetina. 

VEČ ...|23. 5. 2025
Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, ampak njegova uresničitev

Slovenska demokratska stranka se bo v Ormožu sestala na 13. kongresu stranke, ki bo prvaku Janezu Janši podelil deseti mandat za vodenje stranke. To pomeni, da bo na čelu stranku ostal najmanj 36 let, je za naš radio v komentarju spomnil novinar Luka Svetina. 

Radio Ognjišče

info politika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 5. 2025
Predsednik OZS Cvar o zaskrbljenosti zaradi padca BDP in nevrozi ministra Boštjančiča

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zaskrbljeni zaradi padca bruto domačega proizvoda, ki je po njihovem prepričanju posledica dodatnih obremenitev gospodarstva. Več o tem pa v pogovoru s predsednikom zbornice Blažem Cvarom.

Predsednik OZS Cvar o zaskrbljenosti zaradi padca BDP in nevrozi ministra Boštjančiča

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zaskrbljeni zaradi padca bruto domačega proizvoda, ki je po njihovem prepričanju posledica dodatnih obremenitev gospodarstva. Več o tem pa v pogovoru s predsednikom zbornice Blažem Cvarom.

info gospodarstvo politika bdp OZS podjetja

Informativni prispevki

Predsednik OZS Cvar o zaskrbljenosti zaradi padca BDP in nevrozi ministra Boštjančiča

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zaskrbljeni zaradi padca bruto domačega proizvoda, ki je po njihovem prepričanju posledica dodatnih obremenitev gospodarstva. Več o tem pa v pogovoru s predsednikom zbornice Blažem Cvarom.

VEČ ...|21. 5. 2025
Predsednik OZS Cvar o zaskrbljenosti zaradi padca BDP in nevrozi ministra Boštjančiča

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zaskrbljeni zaradi padca bruto domačega proizvoda, ki je po njihovem prepričanju posledica dodatnih obremenitev gospodarstva. Več o tem pa v pogovoru s predsednikom zbornice Blažem Cvarom.

Radio Ognjišče

info gospodarstvo politika bdp OZS podjetja

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 5. 2025
Pogovor s politologom dr. Igorjem Lukšičem

Boj za zmago na volitvah ostajaj odprt, za zdaj pa najbolje kaže največjima strankama, Svobodi in SDS. Politolog dr. Igor Lukšič meni, da bo v predvolilni kampanji spet pomembno vlogo odigral element ZA oziroma PROTI Janši. Zanimivo pa je tudi to, da ljudje poslabšanja njihovega življenja ne povezujejo z delom vlade. 

Pogovor s politologom dr. Igorjem Lukšičem

Boj za zmago na volitvah ostajaj odprt, za zdaj pa najbolje kaže največjima strankama, Svobodi in SDS. Politolog dr. Igor Lukšič meni, da bo v predvolilni kampanji spet pomembno vlogo odigral element ZA oziroma PROTI Janši. Zanimivo pa je tudi to, da ljudje poslabšanja njihovega življenja ne povezujejo z delom vlade. 

info družba politika

Informativni prispevki

Pogovor s politologom dr. Igorjem Lukšičem

Boj za zmago na volitvah ostajaj odprt, za zdaj pa najbolje kaže največjima strankama, Svobodi in SDS. Politolog dr. Igor Lukšič meni, da bo v predvolilni kampanji spet pomembno vlogo odigral element ZA oziroma PROTI Janši. Zanimivo pa je tudi to, da ljudje poslabšanja njihovega življenja ne povezujejo z delom vlade. 

VEČ ...|20. 5. 2025
Pogovor s politologom dr. Igorjem Lukšičem

Boj za zmago na volitvah ostajaj odprt, za zdaj pa najbolje kaže največjima strankama, Svobodi in SDS. Politolog dr. Igor Lukšič meni, da bo v predvolilni kampanji spet pomembno vlogo odigral element ZA oziroma PROTI Janši. Zanimivo pa je tudi to, da ljudje poslabšanja njihovega življenja ne povezujejo z delom vlade. 

Andrej Šinko

info družba politika

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 5. 2025
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje

Škof Andrej Saje je v pogovoru za naš radio poudaril pomembno vlogo papeža pri gradnji miru v svetu. Hkrati pa je opozoril tudi na naloge, ki jih bo imel papež Leon XIV. pri povezovanju Cerkve v svetu.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje

Škof Andrej Saje je v pogovoru za naš radio poudaril pomembno vlogo papeža pri gradnji miru v svetu. Hkrati pa je opozoril tudi na naloge, ki jih bo imel papež Leon XIV. pri povezovanju Cerkve v svetu.

info Ukrajina politika papež

Informativni prispevki

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje

Škof Andrej Saje je v pogovoru za naš radio poudaril pomembno vlogo papeža pri gradnji miru v svetu. Hkrati pa je opozoril tudi na naloge, ki jih bo imel papež Leon XIV. pri povezovanju Cerkve v svetu.

VEČ ...|18. 5. 2025
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje

Škof Andrej Saje je v pogovoru za naš radio poudaril pomembno vlogo papeža pri gradnji miru v svetu. Hkrati pa je opozoril tudi na naloge, ki jih bo imel papež Leon XIV. pri povezovanju Cerkve v svetu.

Andrej Šinko

info Ukrajina politika papež

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

info komunizem pogovor spomin

Informativni prispevki

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

VEČ ...|13. 5. 2025
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.


 

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.


 

Radio Ognjišče

info komunizem pogovor spomin

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2025
Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

info sls pogovor politika

Informativni prispevki

Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

VEČ ...|13. 5. 2025
Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti

Slovenska ljudska stranka se pod novim vodstvom Tine Bregant pripravlja na novo politično poglavje. Po njenem prevzemu predsedniške funkcije na izrednem kongresu, kjer je prejela močno podporo članov, se stranka ponovno osredotoča na svoje tradicionalne vrednote in krepitev svojega položaja na političnem parketu.

Radio Ognjišče

info sls pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2025
Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

info kultura politika

Informativni prispevki

Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

VEČ ...|12. 5. 2025
Dr. Ignacija Fridl Jarc o rezultatih referenduma o dodatkih za umetniške dosežke

Po nedeljskem referendumu smo v studio povabili nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc. Pravi, da je referendumski izid pokazal, da so volivci izrazili željo po kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala. Klofuto je dobila tudi politika, kako se bo odzvala?

Tanja Dominko

info kultura politika

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2025
Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

info družba mladi odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

VEČ ...|9. 5. 2025
Pogovor z duhovnikom Boštjanom Dolinškom

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

Andrej Šinko

info družba mladi odnosi papež pogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 5. 2025
Znižanje varstvenega statusa volka in hribovski DEMO v Leskovcu

Najprej smo se ustavili ob vprašanjih znižanja varstvenega statusa volka v okviru Direktive EU o habitatih. O tem je v imenu SKS kritično spregovoril mag. Stane Bergant, visokogorski ekološki kmet iz Kokre. V drugem delu pa smo povabili v Leskovec nad Šentjanžem, kjer bo v soboto 24. maja blagoslov traktorjev in prikaz delovanja  kmetijske tehnike za spravilo krme z gorskih območij.

Znižanje varstvenega statusa volka in hribovski DEMO v Leskovcu

Najprej smo se ustavili ob vprašanjih znižanja varstvenega statusa volka v okviru Direktive EU o habitatih. O tem je v imenu SKS kritično spregovoril mag. Stane Bergant, visokogorski ekološki kmet iz Kokre. V drugem delu pa smo povabili v Leskovec nad Šentjanžem, kjer bo v soboto 24. maja blagoslov traktorjev in prikaz delovanja  kmetijske tehnike za spravilo krme z gorskih območij.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Svetovalnica

VEČ ...|23. 5. 2025
Kako je po novem določena vrednost nepremičnin?

Minulo nedeljo je Geodetska uprava objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje trga na 1. januar 2025. Na podlagi katerih lastnosti nepremičnin je bila določena njihova vrednost, kdaj bodo lastniki dobili potrdila in kaj lahko storijo, če se s posplošeno vrednostjo ne strinjajo? Naš gost je bil direktor Urada za množično vrednotenje mag. Dušan Mitrović.

Kako je po novem določena vrednost nepremičnin?

Minulo nedeljo je Geodetska uprava objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje trga na 1. januar 2025. Na podlagi katerih lastnosti nepremičnin je bila določena njihova vrednost, kdaj bodo lastniki dobili potrdila in kaj lahko storijo, če se s posplošeno vrednostjo ne strinjajo? Naš gost je bil direktor Urada za množično vrednotenje mag. Dušan Mitrović.

Blaž Lesnik

nepremičninevrednotenjeGURSvrednost nepremičninesvetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|18. 5. 2025
2. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.

2. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.

Jože Bartolj

spominpolitikaspominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarKatja Hrobar VirlogetManca ŠvaraTomaž Erzar

Naš gost

VEČ ...|24. 5. 2025
Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Maja Morela

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|24. 5. 2025
Kazen za otroke

V oddaji Za življenje je bila z nami prof. dr. Andreja Poljanec, govorila je o pogledih na kaznovanje otrok in mladostnikov.

Kazen za otroke

V oddaji Za življenje je bila z nami prof. dr. Andreja Poljanec, govorila je o pogledih na kaznovanje otrok in mladostnikov.

Mateja Subotičanec

vzgojaotrocimladidružbasvetovanje

Radijska kateheza

VEČ ...|24. 5. 2025
Ljubezen sv. Frančiška do božje Matere Marije 

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.
 

Ljubezen sv. Frančiška do božje Matere Marije 

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.
 

s. Meta Potočnik

sv. Frančišek Asiškihvalnica Božji Materišolske sestre

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|24. 5. 2025
Pred 6. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor nadškofa Zoreta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 6. velikonočne nedelje in s petimi litanijami Matere Božje, s katerimi smo prosili za slovenski narod, da bi ostal zvest krščanskim izročilom. Zmolili smo tudi rožni venec Božjega usmiljenja. V Radijski katehezi v letu Sončne pesmi sv. Frančiška smo tega priljubljenega svetnika ponižnosti in bratstva spoznali kot nekakšnega Marijinega trubadurja, saj je napisal kar nekaj pesmi njej v čast. Še danes jih uporabljamo kot duhovne pesmi in himne. Naša gostja je bila šolska sestra Martina Štemberger.

Pred 6. velikonočno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor nadškofa Zoreta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 6. velikonočne nedelje in s petimi litanijami Matere Božje, s katerimi smo prosili za slovenski narod, da bi ostal zvest krščanskim izročilom. Zmolili smo tudi rožni venec Božjega usmiljenja. V Radijski katehezi v letu Sončne pesmi sv. Frančiška smo tega priljubljenega svetnika ponižnosti in bratstva spoznali kot nekakšnega Marijinega trubadurja, saj je napisal kar nekaj pesmi njej v čast. Še danes jih uporabljamo kot duhovne pesmi in himne. Naša gostja je bila šolska sestra Martina Štemberger.

Franci Trstenjak

duhovnostpogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|24. 5. 2025
Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Sestra Mira Peče

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom. 

Maja Morela

spominživljenje