Pogovor s predsednikom Združenja občin Slovenije Robertom Smrdeljem

V pogovoru s predsednikom Združenja občin Slovenije Robertom Smrdeljem smo se dotaknili aktualnih izzivov lokalne ravni, med njimi naraščanja stroškov občin in sodelovanja z vlado, tudi v luči pogajanj o povprečninah in izvajanja dolgotrajne oskrbe.

Stari vhod cerkve v Kokrici postal knjižna zakladnica

V Župniji Kokrica so v okviru misijona odprli Misijonsko knjigobežnico, poseben prostor za izmenjavo knjig v starem vhodu cerkve. Police ponujajo številna dela in revije, obiskovalcem pa je na voljo tudi klečalnik za tiho molitev s pogledom v cerkev. Knjigobežnica združuje branje, skupnost in duhovno poglobitev ter vabi k sodelovanju pri prihajajočem misijonu z geslom »Pridi človek, čakam te.« O tem smo se pogovarjali s tajnico ŽPS-ja Ano Peklenik. 

Mira Milavec: Ukrajinci svoje upe vedno bolj polagajo v Boga

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bila z nami sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec. V teh dneh so namreč oči svetovne javnosti znova uprte v Ukrajino, njeni prebivalci pa z molitvijo spremljajo pogovore na najvišji ravni. Ukrajina danes praznuje 34. obletnico samostojnosti. Zato je na pobudo sveta cerkva in cerkvenih organizacij sklican svetovni dan molitve za Ukrajino. Po več župnijah pripravljajo različne dogodke, mogoče pa se je tudi pridružiti svetovni mreži molitve. Že vse od začetka vojne stiske ljudi blaži Karitas Spes, ki v Ukrajini deluje na več ravneh. Poleg najnujnejše pomoči, vodijo tudi projekte za pomoč otrokom, prizadetih v vojni, in družinam, katerih člani se vračajo iz vojske.

Politični analitik dr. Bogomil Ferfila

Ukrajina se bo za sklenitev mirovnega sporazuma skoraj zagotovo morala odpovedati delu svojega ozemlja. Ruski predsednik Vladimir Putin se medtem po·asi vra·a iz politi·ne osamitve Zahoda, ki naj bi v prihodnje Ukrajini zagotavljal tudi varnost, a kot ka·e ne znotraj NATA. Geopoliti·ni analitik dr. Bogomil Ferfila ocenjuje, da je tak·en razplet pri·akovan, saj da se Putin nikoli v zgodovini ni odpovedal osvojenim ozemljem, Rusija pa je v mednarodni skupnosti nujno dojemati kot voja·ko velesilo.

Najstarejši Marijin kip na Slovenskem v Velesovem – romarska dediščina in živa pobožnost

V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem hranijo poseben zaklad – najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Gre za lesen romarski kip Marije z Jezusom iz okoli leta 1220, izrezljan iz topolovega lesa, visok približno pol metra. Župnik Slavko Kalan pojasnjuje, da kip krasijo dragocene obleke, ki jih je v 17. in 18. stoletju sešile dominikanke. Marija ima enajst oblek različnih barv, ki jih menjujejo glede na liturgični čas in dogodke v župniji – včasih tudi dvakrat na mesec. Obleke so ohranjene v prvotni lepoti, nove pa nastajajo tudi kot zahvala za prejete milosti.

Franci Petrič: Marijina svetišča kot energetske točke slovenskega krščanstva

Sodeč po vseh statistikah, ki nam prikazujejo, kako v dneh od velikega do malega šmarna radi obiskujemo Marijina svetišča, smo Slovenci res Marijin narod. To potrjuje tudi statistika cerkva, med 2900 uradno registriranimi cerkvami v Sloveniji jih je kar 360 posvečenih Mariji, skoraj tretjina pa Marijinemu vnebovzetju, resnici, ki jo bomo praznovali jutri. Svetišča dobro pozna tudi kanonik in arhidiakon Franci Petrič, avtor številnih knjig romarskih krajev.

Mojca Kepic o zalogah materialne pomoči na Karitas

Nekatere humanitarne organizacije v Sloveniji beležijo znatno zmanjšanje količine ali raznovrstnosti zalog hrane in drugih dobrin v svojih skladiščih. V Slovenski karitas so ob tem potrdili, da v nekaterih delih države v zadnjem obdobju opažajo poglabljanje in ponekod celo naraščanje števila stisk. Česa natančno bi se v tem času razveselili v obliki donacij, pa v pogovoru z Mojco Kepic.

Dr. Jelena Juvan: Izraelska politika do Gaze se ne bo spremenila, dokler bo imela brezpogojno podporo ZDA

Dr. Jelena Juvan je v odzivu na izjave izraelske veleposlanice v Sloveniji poudarila, da so bili njeni odgovori povsem pričakovani in skladni z uradno politiko Izraela. »Kot veleposlanica države mora zagovarjati politiko, ki jo vodi njena država,« je dejala in dodala, da v izjavah ni bilo niti »kančka kesanja« ali dvoma o pravilnosti izraelskih vojaških operacij v Gazi.

Po njenem mnenju hitro pomiritev razmer ni realna: »Ni nobenega dvoma, da je Hamas teroristična organizacija in da je Izrael sprva odgovoril na napad 7. oktobra, vendar so nadaljnja dejanja že zdavnaj presegla pravico do omejenega odgovora in samoobrambe.« Ključno oviro za spremembe vidi v »brezpogojni podpori Združenih držav Amerike«.

Izjave veleposlanice Juvanova vidi kot zanikanje izraelskega početja v Gazi ter vztrajanje na stališčih o pravici do samoobrambe in vrnitvi talcev, ob hkratnem ignoriranju »grozot, velikega števila mrtvih, ranjenih in uničenja«.

Tudi vse pogostejše mednarodno priznanje Palestine po njenem mnenju ne bo bistveno vplivalo na izraelsko politiko: »Gre predvsem za simbolno dejanje in moralno podporo trpečemu ljudstvu, ki pa Izraela ne bo omajalo v odločenosti, da nadaljuje do konca.«

Ob tem je opozorila na tragične razsežnosti vojne: »V Gazi je bilo ubitih približno 200 novinarjev, poleg več sto tisoč civilistov. Ne gre le za pobijanje civilistov, temveč tudi za načrtno pobijanje zdravstvenih delavcev in novinarjev, ki bi lahko svetu pokazali drugo plat zgodbe.« Juvanova zato izraelska vojaška dejanja, usmerjena proti civilistom, označuje kot nesprejemljiva.