Bi radi mlade spravili na volitve?
Namesto, da v Bruselj vozite Danico Lovenjak, raje otroke v šoli poučujte o demokraciji.

Rok Čakš

politikakomentar

11. 2. 2019
Bi radi mlade spravili na volitve?
Namesto, da v Bruselj vozite Danico Lovenjak, raje otroke v šoli poučujte o demokraciji.

Rok Čakš

VEČ ...|11. 2. 2019
Bi radi mlade spravili na volitve?
Namesto, da v Bruselj vozite Danico Lovenjak, raje otroke v šoli poučujte o demokraciji.

Rok Čakš

politikakomentar

VEČ ...|15. 4. 2019
Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.
Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

Eva Gregorc

družba politika komentar kultura

Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.
VEČ ...|15. 4. 2019
Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

Eva Gregorc

družba politika komentar kultura

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

info politika EU NSi SLS SDS ELS ep

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

info politika EU NSi SLS SDS ELS ep

VEČ ...|1. 4. 2019
Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje
Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?
Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje
Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?

Rok Čakš

politika komentar družba

Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje
Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?
VEČ ...|1. 4. 2019
Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje
Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?

Rok Čakš

politika komentar družba

VEČ ...|25. 3. 2019
Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike
V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.
Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike
V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.

Rok Čakš

politika komentar družba

Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike
V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.
VEČ ...|25. 3. 2019
Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike
V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.

Rok Čakš

politika komentar družba

VEČ ...|18. 3. 2019
Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.
Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

Ivo Piry

komentar politika družba

Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.
VEČ ...|18. 3. 2019
Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

Ivo Piry

komentar politika družba

VEČ ...|11. 3. 2019
Blaž Čermelj: 10 let od pojava drugorazredne teme
Mineva 10 let od skrajno ponesrečene izjave Danila Turka, ki se je na novico o odkritju množičnega grobišča v Hudi jami odzval z izjavo, da je to drugorazredna tema. Nekdanji predsednik države je zanjo nekaj let kasneje plačal, saj ga je v kombinaciji še z nekaj drugimi zdrsi odnesla s političnega prostora.
Blaž Čermelj: 10 let od pojava drugorazredne teme
Mineva 10 let od skrajno ponesrečene izjave Danila Turka, ki se je na novico o odkritju množičnega grobišča v Hudi jami odzval z izjavo, da je to drugorazredna tema. Nekdanji predsednik države je zanjo nekaj let kasneje plačal, saj ga je v kombinaciji še z nekaj drugimi zdrsi odnesla s političnega prostora.

Blaž Čermelj

politika komentar

Blaž Čermelj: 10 let od pojava drugorazredne teme
Mineva 10 let od skrajno ponesrečene izjave Danila Turka, ki se je na novico o odkritju množičnega grobišča v Hudi jami odzval z izjavo, da je to drugorazredna tema. Nekdanji predsednik države je zanjo nekaj let kasneje plačal, saj ga je v kombinaciji še z nekaj drugimi zdrsi odnesla s političnega prostora.
VEČ ...|11. 3. 2019
Blaž Čermelj: 10 let od pojava drugorazredne teme
Mineva 10 let od skrajno ponesrečene izjave Danila Turka, ki se je na novico o odkritju množičnega grobišča v Hudi jami odzval z izjavo, da je to drugorazredna tema. Nekdanji predsednik države je zanjo nekaj let kasneje plačal, saj ga je v kombinaciji še z nekaj drugimi zdrsi odnesla s političnega prostora.

Blaž Čermelj

politika komentar

VEČ ...|4. 3. 2019
Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...
Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.
Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...
Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.

Rok Čakš

komentar politika

Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...
Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.
VEČ ...|4. 3. 2019
Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...
Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.

Rok Čakš

komentar politika

VEČ ...|25. 2. 2019
Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah
Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.
Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah
Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.

Andreja Barat

politika komentar

Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah
Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.
VEČ ...|25. 2. 2019
Je Slovenska Cerkev zrela za soočenje z zlorabami v lastnih vrstah
Tokratni komentar je pripravila Andreja Barat.

Andreja Barat

politika komentar

VEČ ...|18. 2. 2019
Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi
Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.
Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi
Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.

Rok Čakš

družba politika

Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi
Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.
VEČ ...|18. 2. 2019
Rok Čakš: Slovenska radikalna levica v bran Madurovemu režimu do zadnje kaplje tuje krvi
Aktualna razprava okrog Venezuele je primer več, kako znamo v Sloveniji odločitev nivoja mimombežne točke na seji vlade povzdigniti v vročo prvovrstno notranjepolitično vprašanje.

Rok Čakš

družba politika

VEČ ...|4. 2. 2019
Violeta Tomič v vlogi trojanskega konja Evropske levice
Pred letom in pol je kontroverzna političarka Violeta Tomič v javnem nagovoru doživela razsvetljenje. Za Venezuelce je v bibličnem žargonu dejala, da so naša luč, s čimer gre razumeti pridobitve komunistične revolucije v njihovi domovini.
Violeta Tomič v vlogi trojanskega konja Evropske levice
Pred letom in pol je kontroverzna političarka Violeta Tomič v javnem nagovoru doživela razsvetljenje. Za Venezuelce je v bibličnem žargonu dejala, da so naša luč, s čimer gre razumeti pridobitve komunistične revolucije v njihovi domovini.

Domen Mezeg

komentar

Violeta Tomič v vlogi trojanskega konja Evropske levice
Pred letom in pol je kontroverzna političarka Violeta Tomič v javnem nagovoru doživela razsvetljenje. Za Venezuelce je v bibličnem žargonu dejala, da so naša luč, s čimer gre razumeti pridobitve komunistične revolucije v njihovi domovini.
VEČ ...|4. 2. 2019
Violeta Tomič v vlogi trojanskega konja Evropske levice
Pred letom in pol je kontroverzna političarka Violeta Tomič v javnem nagovoru doživela razsvetljenje. Za Venezuelce je v bibličnem žargonu dejala, da so naša luč, s čimer gre razumeti pridobitve komunistične revolucije v njihovi domovini.

Domen Mezeg

komentar

VEČ ...|28. 1. 2019
Špela Pucelj: Mladi smo sposobni sprejemati pogumne odločitve
Letošnji osrednji lik Svetovnega dneva mladih je Marija. Ob prihodu angela, ki ji je napovedal, da bo pod svojim srcem nosila Božjega sina, je Marija kljub težavam, ki jih je ta odločitev prinesla, sprejela načrt, ki je bil ustvarjen zanjo, in stopila na novo pot. K temu smo poklicani tudi mladi danes. Brati je lahko, to uresničevati pa …. Celotni komentar Špele Pucelj lahko preberete na Domovina.je
Špela Pucelj: Mladi smo sposobni sprejemati pogumne odločitve
Letošnji osrednji lik Svetovnega dneva mladih je Marija. Ob prihodu angela, ki ji je napovedal, da bo pod svojim srcem nosila Božjega sina, je Marija kljub težavam, ki jih je ta odločitev prinesla, sprejela načrt, ki je bil ustvarjen zanjo, in stopila na novo pot. K temu smo poklicani tudi mladi danes. Brati je lahko, to uresničevati pa …. Celotni komentar Špele Pucelj lahko preberete na Domovina.je

Špela Pucelj

SDM Panama 2019 mladi papež družba

Špela Pucelj: Mladi smo sposobni sprejemati pogumne odločitve
Letošnji osrednji lik Svetovnega dneva mladih je Marija. Ob prihodu angela, ki ji je napovedal, da bo pod svojim srcem nosila Božjega sina, je Marija kljub težavam, ki jih je ta odločitev prinesla, sprejela načrt, ki je bil ustvarjen zanjo, in stopila na novo pot. K temu smo poklicani tudi mladi danes. Brati je lahko, to uresničevati pa …. Celotni komentar Špele Pucelj lahko preberete na Domovina.je
VEČ ...|28. 1. 2019
Špela Pucelj: Mladi smo sposobni sprejemati pogumne odločitve
Letošnji osrednji lik Svetovnega dneva mladih je Marija. Ob prihodu angela, ki ji je napovedal, da bo pod svojim srcem nosila Božjega sina, je Marija kljub težavam, ki jih je ta odločitev prinesla, sprejela načrt, ki je bil ustvarjen zanjo, in stopila na novo pot. K temu smo poklicani tudi mladi danes. Brati je lahko, to uresničevati pa …. Celotni komentar Špele Pucelj lahko preberete na Domovina.je

Špela Pucelj

SDM Panama 2019 mladi papež družba

VEČ ...|21. 1. 2019
Ma kaj Kobal že piše izvirne slovenske komedije? Alora pridem več ksno!
Nova afera s prepisovanjem. Tokrat niso razkrinkali kakega ministra ampak dramskega umetnika.
Ma kaj Kobal že piše izvirne slovenske komedije? Alora pridem več ksno!
Nova afera s prepisovanjem. Tokrat niso razkrinkali kakega ministra ampak dramskega umetnika.

Eva Gregorc

komentar

Ma kaj Kobal že piše izvirne slovenske komedije? Alora pridem več ksno!
Nova afera s prepisovanjem. Tokrat niso razkrinkali kakega ministra ampak dramskega umetnika.
VEČ ...|21. 1. 2019
Ma kaj Kobal že piše izvirne slovenske komedije? Alora pridem več ksno!
Nova afera s prepisovanjem. Tokrat niso razkrinkali kakega ministra ampak dramskega umetnika.

Eva Gregorc

komentar

VEČ ...|14. 1. 2019
Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji
Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je
Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji
Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

Andreja Barat

družba komentar papež

Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji
Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je
VEČ ...|14. 1. 2019
Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji
Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

Andreja Barat

družba komentar papež

VEČ ...|7. 1. 2019
Boj proti sovražnemu govoru je ideološko-politični blef leta
Minulo leto bo ostalo zapisano v spomin po tem, da smo v Sloveniji dobili sovražni govor. Natančneje - v 2019 smo ga začeli prepoznavati kot širši družbeni problem. Še lucidnejši opazovalec bi opredelil, da smo leta 2018 sovražni govor izzumili.
Boj proti sovražnemu govoru je ideološko-politični blef leta
Minulo leto bo ostalo zapisano v spomin po tem, da smo v Sloveniji dobili sovražni govor. Natančneje - v 2019 smo ga začeli prepoznavati kot širši družbeni problem. Še lucidnejši opazovalec bi opredelil, da smo leta 2018 sovražni govor izzumili.

Rok Čakš

družba politika komentar

Boj proti sovražnemu govoru je ideološko-politični blef leta
Minulo leto bo ostalo zapisano v spomin po tem, da smo v Sloveniji dobili sovražni govor. Natančneje - v 2019 smo ga začeli prepoznavati kot širši družbeni problem. Še lucidnejši opazovalec bi opredelil, da smo leta 2018 sovražni govor izzumili.
VEČ ...|7. 1. 2019
Boj proti sovražnemu govoru je ideološko-politični blef leta
Minulo leto bo ostalo zapisano v spomin po tem, da smo v Sloveniji dobili sovražni govor. Natančneje - v 2019 smo ga začeli prepoznavati kot širši družbeni problem. Še lucidnejši opazovalec bi opredelil, da smo leta 2018 sovražni govor izzumili.

Rok Čakš

družba politika komentar

VEČ ...|31. 12. 2018
Kdo se boji jaslic predsednika republike Boruta Pahorja?
Komentar je pripravila Andreja Barat.
Kdo se boji jaslic predsednika republike Boruta Pahorja?
Komentar je pripravila Andreja Barat.

Radio Ognjišče

komentar družba politika

Kdo se boji jaslic predsednika republike Boruta Pahorja?
Komentar je pripravila Andreja Barat.
VEČ ...|31. 12. 2018
Kdo se boji jaslic predsednika republike Boruta Pahorja?
Komentar je pripravila Andreja Barat.

Radio Ognjišče

komentar družba politika

VEČ ...|24. 12. 2018
Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc
Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...
Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc
Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

Eva Gregorc

družba komentar sovražni govor svoboda

Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc
Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...
VEČ ...|24. 12. 2018
Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc
Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

Eva Gregorc

družba komentar sovražni govor svoboda

VEČ ...|17. 12. 2018
Konec navdušenja nad prvo žensko na čelu Slovenske vojske
Najprej so bili vsi ponosni in navdušeni, da imamo v Sloveniji prvo žensko načelnico general štaba narodne vojske med NATO članicami in na svetu. Šlo naj bi za zgodovinski korak. Pri nas pa so kaj kmalu ugotovili, da ima neustrezne prostočasne dejavnosti.
Konec navdušenja nad prvo žensko na čelu Slovenske vojske
Najprej so bili vsi ponosni in navdušeni, da imamo v Sloveniji prvo žensko načelnico general štaba narodne vojske med NATO članicami in na svetu. Šlo naj bi za zgodovinski korak. Pri nas pa so kaj kmalu ugotovili, da ima neustrezne prostočasne dejavnosti.

Tadeja Kreč

komentar

Konec navdušenja nad prvo žensko na čelu Slovenske vojske
Najprej so bili vsi ponosni in navdušeni, da imamo v Sloveniji prvo žensko načelnico general štaba narodne vojske med NATO članicami in na svetu. Šlo naj bi za zgodovinski korak. Pri nas pa so kaj kmalu ugotovili, da ima neustrezne prostočasne dejavnosti.
VEČ ...|17. 12. 2018
Konec navdušenja nad prvo žensko na čelu Slovenske vojske
Najprej so bili vsi ponosni in navdušeni, da imamo v Sloveniji prvo žensko načelnico general štaba narodne vojske med NATO članicami in na svetu. Šlo naj bi za zgodovinski korak. Pri nas pa so kaj kmalu ugotovili, da ima neustrezne prostočasne dejavnosti.

Tadeja Kreč

komentar

VEČ ...|10. 12. 2018
V imenu svobode (govora) pred strelski vod - Rok Čakš
O Šarčevi intervenciji, podprti z odobravanjem levih mnenjskih voditeljev, ki je v resnici le uvertura v resnejši poseg na občutljiv teren urejanja slovenskega medijskega prostora preko novega zakona o medijih. Komentar Roka Čakša je prebral Blaž Lesnik.
V imenu svobode (govora) pred strelski vod - Rok Čakš
O Šarčevi intervenciji, podprti z odobravanjem levih mnenjskih voditeljev, ki je v resnici le uvertura v resnejši poseg na občutljiv teren urejanja slovenskega medijskega prostora preko novega zakona o medijih. Komentar Roka Čakša je prebral Blaž Lesnik.

Rok Čakš

komentar politika svoboda sovražni govor

V imenu svobode (govora) pred strelski vod - Rok Čakš
O Šarčevi intervenciji, podprti z odobravanjem levih mnenjskih voditeljev, ki je v resnici le uvertura v resnejši poseg na občutljiv teren urejanja slovenskega medijskega prostora preko novega zakona o medijih. Komentar Roka Čakša je prebral Blaž Lesnik.
VEČ ...|10. 12. 2018
V imenu svobode (govora) pred strelski vod - Rok Čakš
O Šarčevi intervenciji, podprti z odobravanjem levih mnenjskih voditeljev, ki je v resnici le uvertura v resnejši poseg na občutljiv teren urejanja slovenskega medijskega prostora preko novega zakona o medijih. Komentar Roka Čakša je prebral Blaž Lesnik.

Rok Čakš

komentar politika svoboda sovražni govor

VEČ ...|3. 12. 2018
Spopad strankarskih gladiatorjev za prestižne domače vrtičke - Martin Nahtigal
Leve stranke so pričakovano prevzele pobudo v večjih krajih in mestnih občinah. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir.
Spopad strankarskih gladiatorjev za prestižne domače vrtičke - Martin Nahtigal
Leve stranke so pričakovano prevzele pobudo v večjih krajih in mestnih občinah. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir.

Martin Nahtigal

komentar politika

Spopad strankarskih gladiatorjev za prestižne domače vrtičke - Martin Nahtigal
Leve stranke so pričakovano prevzele pobudo v večjih krajih in mestnih občinah. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir.
VEČ ...|3. 12. 2018
Spopad strankarskih gladiatorjev za prestižne domače vrtičke - Martin Nahtigal
Leve stranke so pričakovano prevzele pobudo v večjih krajih in mestnih občinah. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir.

Martin Nahtigal

komentar politika

VEČ ...|26. 11. 2018
Kje so danes novinarji Cicibana, ko se je treba ponovno boriti za medijsko svobodo? - Eva Gregorc
Ker ne javna RTV ne komercialne televizije konec tedna niso postregle z zanimivim TV sporedom, je za pestro dogajanje poskrbel kar sam predsednik vlade Marjan Šarec. Komentar Eve Gregorc je prebral Robert Božič.
Kje so danes novinarji Cicibana, ko se je treba ponovno boriti za medijsko svobodo? - Eva Gregorc
Ker ne javna RTV ne komercialne televizije konec tedna niso postregle z zanimivim TV sporedom, je za pestro dogajanje poskrbel kar sam predsednik vlade Marjan Šarec. Komentar Eve Gregorc je prebral Robert Božič.

Eva Gregorc

komentar politika

Kje so danes novinarji Cicibana, ko se je treba ponovno boriti za medijsko svobodo? - Eva Gregorc
Ker ne javna RTV ne komercialne televizije konec tedna niso postregle z zanimivim TV sporedom, je za pestro dogajanje poskrbel kar sam predsednik vlade Marjan Šarec. Komentar Eve Gregorc je prebral Robert Božič.
VEČ ...|26. 11. 2018
Kje so danes novinarji Cicibana, ko se je treba ponovno boriti za medijsko svobodo? - Eva Gregorc
Ker ne javna RTV ne komercialne televizije konec tedna niso postregle z zanimivim TV sporedom, je za pestro dogajanje poskrbel kar sam predsednik vlade Marjan Šarec. Komentar Eve Gregorc je prebral Robert Božič.

Eva Gregorc

komentar politika

VEČ ...|19. 11. 2018
Državo naj vodi levica, občino desnica - Martin Nahtigal
Slovenci pokažemo željo po dejavnem državljanstvu vsaj vsake štiri leta, ko napočijo lokalne volitve. Letošnja udeležba je bila za štiri odstotke višja od lanske. Komentar Martina Nahtigala je prebral Jure Sešek.
Državo naj vodi levica, občino desnica - Martin Nahtigal
Slovenci pokažemo željo po dejavnem državljanstvu vsaj vsake štiri leta, ko napočijo lokalne volitve. Letošnja udeležba je bila za štiri odstotke višja od lanske. Komentar Martina Nahtigala je prebral Jure Sešek.

Martin Nahtigal

politika komentar volitve

Državo naj vodi levica, občino desnica - Martin Nahtigal
Slovenci pokažemo željo po dejavnem državljanstvu vsaj vsake štiri leta, ko napočijo lokalne volitve. Letošnja udeležba je bila za štiri odstotke višja od lanske. Komentar Martina Nahtigala je prebral Jure Sešek.
VEČ ...|19. 11. 2018
Državo naj vodi levica, občino desnica - Martin Nahtigal
Slovenci pokažemo željo po dejavnem državljanstvu vsaj vsake štiri leta, ko napočijo lokalne volitve. Letošnja udeležba je bila za štiri odstotke višja od lanske. Komentar Martina Nahtigala je prebral Jure Sešek.

Martin Nahtigal

politika komentar volitve

VEČ ...|12. 11. 2018
NLB ima dve ceni: tista, za katero so jo prodali in ceno, ki ste jo pri tem plačali vi - Rok Čakš
Sprenevedanja, izmikanja, izgovarjanja in blefiranja je konec, privatizacija NLB se končno dogaja. Država je prodala prvih 59 odstotkov, z delnicami se začne poslovati na ljubljanski in londonski borzi. Banko je prodala leva oblast! Komentar Roka Čakša je prebral Matjaž Merljak.
NLB ima dve ceni: tista, za katero so jo prodali in ceno, ki ste jo pri tem plačali vi - Rok Čakš
Sprenevedanja, izmikanja, izgovarjanja in blefiranja je konec, privatizacija NLB se končno dogaja. Država je prodala prvih 59 odstotkov, z delnicami se začne poslovati na ljubljanski in londonski borzi. Banko je prodala leva oblast! Komentar Roka Čakša je prebral Matjaž Merljak.

Rok Čakš

komentar

NLB ima dve ceni: tista, za katero so jo prodali in ceno, ki ste jo pri tem plačali vi - Rok Čakš
Sprenevedanja, izmikanja, izgovarjanja in blefiranja je konec, privatizacija NLB se končno dogaja. Država je prodala prvih 59 odstotkov, z delnicami se začne poslovati na ljubljanski in londonski borzi. Banko je prodala leva oblast! Komentar Roka Čakša je prebral Matjaž Merljak.
VEČ ...|12. 11. 2018
NLB ima dve ceni: tista, za katero so jo prodali in ceno, ki ste jo pri tem plačali vi - Rok Čakš
Sprenevedanja, izmikanja, izgovarjanja in blefiranja je konec, privatizacija NLB se končno dogaja. Država je prodala prvih 59 odstotkov, z delnicami se začne poslovati na ljubljanski in londonski borzi. Banko je prodala leva oblast! Komentar Roka Čakša je prebral Matjaž Merljak.

Rok Čakš

komentar

VEČ ...|5. 11. 2018
Zoran Janković je našel vero. Bodo Judeževi srebrniki dovolj za politično zmago? - Martin Nahtigal
Bližajo se lokalne volitve, kjer se vaški veljaki na vse možne načine trudijo pridobiti glasove svojih sokrajanov. Eni prepričujejo s preteklimi projekti, drugi z obljubami prihodnjih, tretji z novo plastjo asfalta na najbolj vidnih mestih v občini. Komentar Martina Nahtigala je prebral Matjaž Merljak.
Zoran Janković je našel vero. Bodo Judeževi srebrniki dovolj za politično zmago? - Martin Nahtigal
Bližajo se lokalne volitve, kjer se vaški veljaki na vse možne načine trudijo pridobiti glasove svojih sokrajanov. Eni prepričujejo s preteklimi projekti, drugi z obljubami prihodnjih, tretji z novo plastjo asfalta na najbolj vidnih mestih v občini. Komentar Martina Nahtigala je prebral Matjaž Merljak.

Martin Nahtigal

komentar politika volitve

Zoran Janković je našel vero. Bodo Judeževi srebrniki dovolj za politično zmago? - Martin Nahtigal
Bližajo se lokalne volitve, kjer se vaški veljaki na vse možne načine trudijo pridobiti glasove svojih sokrajanov. Eni prepričujejo s preteklimi projekti, drugi z obljubami prihodnjih, tretji z novo plastjo asfalta na najbolj vidnih mestih v občini. Komentar Martina Nahtigala je prebral Matjaž Merljak.
VEČ ...|5. 11. 2018
Zoran Janković je našel vero. Bodo Judeževi srebrniki dovolj za politično zmago? - Martin Nahtigal
Bližajo se lokalne volitve, kjer se vaški veljaki na vse možne načine trudijo pridobiti glasove svojih sokrajanov. Eni prepričujejo s preteklimi projekti, drugi z obljubami prihodnjih, tretji z novo plastjo asfalta na najbolj vidnih mestih v občini. Komentar Martina Nahtigala je prebral Matjaž Merljak.

Martin Nahtigal

komentar politika volitve

VEČ ...|29. 10. 2018
Kravje kupčije okoli ustavnega sodišča - Martin Nahtigal
Vladna večina oziroma leva politična opcija pri izbiri kadrov gleda predvsem na politično ustreznost. Ta je pogosto tudi najbolj politično ustrežljiv kader.Kot kaže bo to odločilo tudi pri iskanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice. Dr. Verica Trstenjak, vsem kompetencam navkljub, politično ni dovolj blizu sedanji oblasti, da bi njene možnosti bile realne. Dr. Katja Šugman Stubbs pa glede na svoje prepričanje o Patriji in glede na to, da je sodelovala s številnimi slovenskimi pravniki, ki slovijo po svoji levi politični usmeritvi, za aktualno vlado gotovo ostaja bolj politično sprejemljiva kandidatka. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir
Kravje kupčije okoli ustavnega sodišča - Martin Nahtigal
Vladna večina oziroma leva politična opcija pri izbiri kadrov gleda predvsem na politično ustreznost. Ta je pogosto tudi najbolj politično ustrežljiv kader.Kot kaže bo to odločilo tudi pri iskanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice. Dr. Verica Trstenjak, vsem kompetencam navkljub, politično ni dovolj blizu sedanji oblasti, da bi njene možnosti bile realne. Dr. Katja Šugman Stubbs pa glede na svoje prepričanje o Patriji in glede na to, da je sodelovala s številnimi slovenskimi pravniki, ki slovijo po svoji levi politični usmeritvi, za aktualno vlado gotovo ostaja bolj politično sprejemljiva kandidatka. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir

Martin Nahtigal

komentar ustavno sodišče

Kravje kupčije okoli ustavnega sodišča - Martin Nahtigal
Vladna večina oziroma leva politična opcija pri izbiri kadrov gleda predvsem na politično ustreznost. Ta je pogosto tudi najbolj politično ustrežljiv kader.Kot kaže bo to odločilo tudi pri iskanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice. Dr. Verica Trstenjak, vsem kompetencam navkljub, politično ni dovolj blizu sedanji oblasti, da bi njene možnosti bile realne. Dr. Katja Šugman Stubbs pa glede na svoje prepričanje o Patriji in glede na to, da je sodelovala s številnimi slovenskimi pravniki, ki slovijo po svoji levi politični usmeritvi, za aktualno vlado gotovo ostaja bolj politično sprejemljiva kandidatka. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir
VEČ ...|29. 10. 2018
Kravje kupčije okoli ustavnega sodišča - Martin Nahtigal
Vladna večina oziroma leva politična opcija pri izbiri kadrov gleda predvsem na politično ustreznost. Ta je pogosto tudi najbolj politično ustrežljiv kader.Kot kaže bo to odločilo tudi pri iskanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice. Dr. Verica Trstenjak, vsem kompetencam navkljub, politično ni dovolj blizu sedanji oblasti, da bi njene možnosti bile realne. Dr. Katja Šugman Stubbs pa glede na svoje prepričanje o Patriji in glede na to, da je sodelovala s številnimi slovenskimi pravniki, ki slovijo po svoji levi politični usmeritvi, za aktualno vlado gotovo ostaja bolj politično sprejemljiva kandidatka. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir

Martin Nahtigal

komentar ustavno sodišče

VEČ ...|22. 10. 2018
Šarčeva vlada na medenih tednih, na mizi pa že prvi opomini
Trinajsta slovenska vlada zaenkrat uživa v relativnem miru. Opozicija je ne napada, temveč bolj ali manj molči. Tudi mediji so prizanesljivi in brez podvprašanj citirajo včasih nekoliko prekratke in dvoumne odgovore predsednika vlade. A tu so že prva težka vprašanja: odhod medicinskih sester in opomin Bruslja glede proračunskega načrta. Vlada bo morala prej ali slej pokazati, da ne opravlja le tekočih poslov. Tokratni komentar je pripravil Blaž Čermelj.
Šarčeva vlada na medenih tednih, na mizi pa že prvi opomini
Trinajsta slovenska vlada zaenkrat uživa v relativnem miru. Opozicija je ne napada, temveč bolj ali manj molči. Tudi mediji so prizanesljivi in brez podvprašanj citirajo včasih nekoliko prekratke in dvoumne odgovore predsednika vlade. A tu so že prva težka vprašanja: odhod medicinskih sester in opomin Bruslja glede proračunskega načrta. Vlada bo morala prej ali slej pokazati, da ne opravlja le tekočih poslov. Tokratni komentar je pripravil Blaž Čermelj.

Blaž Lesnik

politika

Šarčeva vlada na medenih tednih, na mizi pa že prvi opomini
Trinajsta slovenska vlada zaenkrat uživa v relativnem miru. Opozicija je ne napada, temveč bolj ali manj molči. Tudi mediji so prizanesljivi in brez podvprašanj citirajo včasih nekoliko prekratke in dvoumne odgovore predsednika vlade. A tu so že prva težka vprašanja: odhod medicinskih sester in opomin Bruslja glede proračunskega načrta. Vlada bo morala prej ali slej pokazati, da ne opravlja le tekočih poslov. Tokratni komentar je pripravil Blaž Čermelj.
VEČ ...|22. 10. 2018
Šarčeva vlada na medenih tednih, na mizi pa že prvi opomini
Trinajsta slovenska vlada zaenkrat uživa v relativnem miru. Opozicija je ne napada, temveč bolj ali manj molči. Tudi mediji so prizanesljivi in brez podvprašanj citirajo včasih nekoliko prekratke in dvoumne odgovore predsednika vlade. A tu so že prva težka vprašanja: odhod medicinskih sester in opomin Bruslja glede proračunskega načrta. Vlada bo morala prej ali slej pokazati, da ne opravlja le tekočih poslov. Tokratni komentar je pripravil Blaž Čermelj.

Blaž Lesnik

politika

VEČ ...|15. 10. 2018
Naj imajo svoje jugo-proslave. Osamosvojitev pač ni bila njihova intimna opcija (in čas je, da se mit o enotnosti ovrže)
Že vse od začetka devetdesetih skušajo vrednotni temelj samostojne slovenske države potisniti izven časovnih okvirjev osamosvojitvenega procesa.
Naj imajo svoje jugo-proslave. Osamosvojitev pač ni bila njihova intimna opcija (in čas je, da se mit o enotnosti ovrže)
Že vse od začetka devetdesetih skušajo vrednotni temelj samostojne slovenske države potisniti izven časovnih okvirjev osamosvojitvenega procesa.

Rok Čakš

družba komentar politika

Naj imajo svoje jugo-proslave. Osamosvojitev pač ni bila njihova intimna opcija (in čas je, da se mit o enotnosti ovrže)
Že vse od začetka devetdesetih skušajo vrednotni temelj samostojne slovenske države potisniti izven časovnih okvirjev osamosvojitvenega procesa.
VEČ ...|15. 10. 2018
Naj imajo svoje jugo-proslave. Osamosvojitev pač ni bila njihova intimna opcija (in čas je, da se mit o enotnosti ovrže)
Že vse od začetka devetdesetih skušajo vrednotni temelj samostojne slovenske države potisniti izven časovnih okvirjev osamosvojitvenega procesa.

Rok Čakš

družba komentar politika

VEČ ...|8. 10. 2018
V ozadju primera Kavanaugh poteka globalni boj za vrednote in interpretacijo človekovih pravic
Na ravni Zahodne civilizacije se bije boj za temelje družbe. Gre za ključno dejstvo, saj se usoda Slovenije ne odloča zgolj na domačih tleh, ampak globalno. Gost Domen Mezeg pri tem navaja tudi konkretne primere.
V ozadju primera Kavanaugh poteka globalni boj za vrednote in interpretacijo človekovih pravic
Na ravni Zahodne civilizacije se bije boj za temelje družbe. Gre za ključno dejstvo, saj se usoda Slovenije ne odloča zgolj na domačih tleh, ampak globalno. Gost Domen Mezeg pri tem navaja tudi konkretne primere.

Jure Sešek

politika

V ozadju primera Kavanaugh poteka globalni boj za vrednote in interpretacijo človekovih pravic
Na ravni Zahodne civilizacije se bije boj za temelje družbe. Gre za ključno dejstvo, saj se usoda Slovenije ne odloča zgolj na domačih tleh, ampak globalno. Gost Domen Mezeg pri tem navaja tudi konkretne primere.
VEČ ...|8. 10. 2018
V ozadju primera Kavanaugh poteka globalni boj za vrednote in interpretacijo človekovih pravic
Na ravni Zahodne civilizacije se bije boj za temelje družbe. Gre za ključno dejstvo, saj se usoda Slovenije ne odloča zgolj na domačih tleh, ampak globalno. Gost Domen Mezeg pri tem navaja tudi konkretne primere.

Jure Sešek

politika

VEČ ...|1. 10. 2018
Martin Nahtigal: En Podobnik še ne prinese pomladi
Podoba Marjana Podobnika je neizbrisno povezana z najsvetlejšimi in najtemnejšimi trenutki Slovenske ljudske stranke.
Martin Nahtigal: En Podobnik še ne prinese pomladi
Podoba Marjana Podobnika je neizbrisno povezana z najsvetlejšimi in najtemnejšimi trenutki Slovenske ljudske stranke.

Radio Ognjišče

politika komentar

Martin Nahtigal: En Podobnik še ne prinese pomladi
Podoba Marjana Podobnika je neizbrisno povezana z najsvetlejšimi in najtemnejšimi trenutki Slovenske ljudske stranke.
VEČ ...|1. 10. 2018
Martin Nahtigal: En Podobnik še ne prinese pomladi
Podoba Marjana Podobnika je neizbrisno povezana z najsvetlejšimi in najtemnejšimi trenutki Slovenske ljudske stranke.

Radio Ognjišče

politika komentar

VEČ ...|24. 9. 2018
Arbitražna saga
Arbitražna saga

Martin Nahtigal

info komentar

Arbitražna saga
VEČ ...|24. 9. 2018
Arbitražna saga

Martin Nahtigal

info komentar

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Petra Stopar

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Naš gost

VEČ ...|6. 4. 2019
Jurij Souček 90 letnik

5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.

Jurij Souček 90 letnik

5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.

Jože Bartolj

Jurij Souček

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2019
Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Sovražni govor in dodeljevanje sodnikov

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pogosto omenjenem sovražnem govoru in dodeljevanju sodnikov.

Alen Salihović

pogovordružbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 4. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Jože Bartolj

Henrik Neubauer

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2019
Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Blaž Lesnik

liturgijatridnevjevelika nočduhovnost

Bim bam bom

VEČ ...|18. 4. 2019
Bim bam bom dne 18. 4.

Bim bam bom dne 18. 4.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|18. 4. 2019
Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Gregor Čušin

duhovnost