Is podcast
Mir v Ukrajini je mogoče doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi

Razumna politika do ruske agresije terja vztrajno prizadevanje za mir v Ukrajini, ki pa ga je po našem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, za katero so se ob izbruhu vojne odločili Ukrajinke in Ukrajinci, so zapisali liberalni in desno usmerjeni slovenski mnenjski voditelji in razumniki, ki verjamejo, da mora iskanje trajnega miru izhajati iz neomajnega spoštovanja suverene in demokratično izražene volje ukrajinskega ljudstva.

Več avtorjev

komentar

15. 6. 2022
Mir v Ukrajini je mogoče doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi

Razumna politika do ruske agresije terja vztrajno prizadevanje za mir v Ukrajini, ki pa ga je po našem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, za katero so se ob izbruhu vojne odločili Ukrajinke in Ukrajinci, so zapisali liberalni in desno usmerjeni slovenski mnenjski voditelji in razumniki, ki verjamejo, da mora iskanje trajnega miru izhajati iz neomajnega spoštovanja suverene in demokratično izražene volje ukrajinskega ljudstva.

Več avtorjev

VEČ ...|15. 6. 2022
Mir v Ukrajini je mogoče doseči le z odločno podporo ukrajinski obrambi

Razumna politika do ruske agresije terja vztrajno prizadevanje za mir v Ukrajini, ki pa ga je po našem mnenju možno doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, za katero so se ob izbruhu vojne odločili Ukrajinke in Ukrajinci, so zapisali liberalni in desno usmerjeni slovenski mnenjski voditelji in razumniki, ki verjamejo, da mora iskanje trajnega miru izhajati iz neomajnega spoštovanja suverene in demokratično izražene volje ukrajinskega ljudstva.

Več avtorjev

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 10. 2022
O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

komentar

Komentar Časnik.si

O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

VEČ ...|5. 10. 2022
O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

Helena Kregar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 9. 2022
Ambrož Kodelja: Če novinarji pišejo anonimno, iz teme, dokazujejo, da nimajo argumentov

Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.

Ambrož Kodelja: Če novinarji pišejo anonimno, iz teme, dokazujejo, da nimajo argumentov

Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.

komentar novinarstvo

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja: Če novinarji pišejo anonimno, iz teme, dokazujejo, da nimajo argumentov

Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.

VEČ ...|28. 9. 2022
Ambrož Kodelja: Če novinarji pišejo anonimno, iz teme, dokazujejo, da nimajo argumentov

Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.

Ambrož Kodelja

komentar novinarstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 9. 2022
Janez Juhant: Biti ali ne biti: to je sedaj vprašanje slovenstva

Avtor potegne vzporednice aktualnega političnega dogajanja v Sloveniji z zgodovinskim primerom prilastitve denarja. Formula je vedno enaka le z razliko, da si je nova vlada v stotih dneh prisvojila univerzo, da bi ustvarila videz, da v Sloveniji drugače kot v preostali Evropi ni nič neodvisnega, ampak domnevno vse pod njenim nadzorom.

Janez Juhant: Biti ali ne biti: to je sedaj vprašanje slovenstva

Avtor potegne vzporednice aktualnega političnega dogajanja v Sloveniji z zgodovinskim primerom prilastitve denarja. Formula je vedno enaka le z razliko, da si je nova vlada v stotih dneh prisvojila univerzo, da bi ustvarila videz, da v Sloveniji drugače kot v preostali Evropi ni nič neodvisnega, ampak domnevno vse pod njenim nadzorom.

komentar družba

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Biti ali ne biti: to je sedaj vprašanje slovenstva

Avtor potegne vzporednice aktualnega političnega dogajanja v Sloveniji z zgodovinskim primerom prilastitve denarja. Formula je vedno enaka le z razliko, da si je nova vlada v stotih dneh prisvojila univerzo, da bi ustvarila videz, da v Sloveniji drugače kot v preostali Evropi ni nič neodvisnega, ampak domnevno vse pod njenim nadzorom.

VEČ ...|21. 9. 2022
Janez Juhant: Biti ali ne biti: to je sedaj vprašanje slovenstva

Avtor potegne vzporednice aktualnega političnega dogajanja v Sloveniji z zgodovinskim primerom prilastitve denarja. Formula je vedno enaka le z razliko, da si je nova vlada v stotih dneh prisvojila univerzo, da bi ustvarila videz, da v Sloveniji drugače kot v preostali Evropi ni nič neodvisnega, ampak domnevno vse pod njenim nadzorom.

Janez Juhant

komentar družba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 9. 2022
Andrej Štrus: Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba

Kaj bo RTVS storila ob smrti in pogrebu kraljice Elizabete II.? Prenosa pogreba ne more komentirati oseba, ki nima v sebi primerne pietete.

Andrej Štrus: Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba

Kaj bo RTVS storila ob smrti in pogrebu kraljice Elizabete II.? Prenosa pogreba ne more komentirati oseba, ki nima v sebi primerne pietete.

komentar

Komentar Časnik.si

Andrej Štrus: Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba

Kaj bo RTVS storila ob smrti in pogrebu kraljice Elizabete II.? Prenosa pogreba ne more komentirati oseba, ki nima v sebi primerne pietete.

VEČ ...|14. 9. 2022
Andrej Štrus: Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba

Kaj bo RTVS storila ob smrti in pogrebu kraljice Elizabete II.? Prenosa pogreba ne more komentirati oseba, ki nima v sebi primerne pietete.

Andrej Štrus

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 9. 2022
Vlasta Doležal Rus: Če kulturniki zlorabljajo umetnost za podla dejanja

Apel ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko naj poskrbi, da bodo sofinancirani kakovostni projekti.

Vlasta Doležal Rus: Če kulturniki zlorabljajo umetnost za podla dejanja

Apel ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko naj poskrbi, da bodo sofinancirani kakovostni projekti.

komentar kultura

Komentar Časnik.si

Vlasta Doležal Rus: Če kulturniki zlorabljajo umetnost za podla dejanja

Apel ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko naj poskrbi, da bodo sofinancirani kakovostni projekti.

VEČ ...|7. 9. 2022
Vlasta Doležal Rus: Če kulturniki zlorabljajo umetnost za podla dejanja

Apel ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko naj poskrbi, da bodo sofinancirani kakovostni projekti.

Vlasta Dolžela Rus

komentar kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 8. 2022
Gojko Stare: Pogled na volitve s časovnim zamikom

Komentator analizira poraz nelevice na državnozborskih volitvah in razmišlja, da nam lahko pomagajo nauki iz zgodovine. Anton Mahnič je katoliški strani npr. predložil tri cilje: socialno-gospodarsko reformo, katoliško vzgojo in narodne pravice. O tem, kako doseči volivce pa je pisal tudi škof Jeglič. Stare ugotavlja, da je volilni sistem v Sloveniji prirejen za levico, deluje namreč od zgoraj navzdol in ker nelevica nima medijske podpore bo pač morala zgraditi svoje volilno telo od spodaj navzgor. Stare poziva k povezovanju v nekakšen Demos 2.0; Ernesta Petriča pa vidi kot tistega, ki bi lahko odigral vlogo Ivana Omana.

Gojko Stare: Pogled na volitve s časovnim zamikom

Komentator analizira poraz nelevice na državnozborskih volitvah in razmišlja, da nam lahko pomagajo nauki iz zgodovine. Anton Mahnič je katoliški strani npr. predložil tri cilje: socialno-gospodarsko reformo, katoliško vzgojo in narodne pravice. O tem, kako doseči volivce pa je pisal tudi škof Jeglič. Stare ugotavlja, da je volilni sistem v Sloveniji prirejen za levico, deluje namreč od zgoraj navzdol in ker nelevica nima medijske podpore bo pač morala zgraditi svoje volilno telo od spodaj navzgor. Stare poziva k povezovanju v nekakšen Demos 2.0; Ernesta Petriča pa vidi kot tistega, ki bi lahko odigral vlogo Ivana Omana.

volitve levica nelevica Abton Bonaventura Jeglič Ernest Petrič

Komentar Časnik.si

Gojko Stare: Pogled na volitve s časovnim zamikom

Komentator analizira poraz nelevice na državnozborskih volitvah in razmišlja, da nam lahko pomagajo nauki iz zgodovine. Anton Mahnič je katoliški strani npr. predložil tri cilje: socialno-gospodarsko reformo, katoliško vzgojo in narodne pravice. O tem, kako doseči volivce pa je pisal tudi škof Jeglič. Stare ugotavlja, da je volilni sistem v Sloveniji prirejen za levico, deluje namreč od zgoraj navzdol in ker nelevica nima medijske podpore bo pač morala zgraditi svoje volilno telo od spodaj navzgor. Stare poziva k povezovanju v nekakšen Demos 2.0; Ernesta Petriča pa vidi kot tistega, ki bi lahko odigral vlogo Ivana Omana.

VEČ ...|31. 8. 2022
Gojko Stare: Pogled na volitve s časovnim zamikom

Komentator analizira poraz nelevice na državnozborskih volitvah in razmišlja, da nam lahko pomagajo nauki iz zgodovine. Anton Mahnič je katoliški strani npr. predložil tri cilje: socialno-gospodarsko reformo, katoliško vzgojo in narodne pravice. O tem, kako doseči volivce pa je pisal tudi škof Jeglič. Stare ugotavlja, da je volilni sistem v Sloveniji prirejen za levico, deluje namreč od zgoraj navzdol in ker nelevica nima medijske podpore bo pač morala zgraditi svoje volilno telo od spodaj navzgor. Stare poziva k povezovanju v nekakšen Demos 2.0; Ernesta Petriča pa vidi kot tistega, ki bi lahko odigral vlogo Ivana Omana.

Gojko Stare

volitve levica nelevica Abton Bonaventura Jeglič Ernest Petrič

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 8. 2022
Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

volitve Slovenija Jože Pučnik Milan Kučan Borut Pahor

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

VEČ ...|24. 8. 2022
Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

Franci Kindlhofer

volitve Slovenija Jože Pučnik Milan Kučan Borut Pahor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 8. 2022
Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

komentar šola zaupanje odgovornost samoiniciativa podpora

Komentar Časnik.si

Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

VEČ ...|17. 8. 2022
Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

Mateja Peršolja

komentar šola zaupanje odgovornost samoiniciativa podpora

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|30. 9. 2022
Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

Janez Juhant

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|4. 10. 2022
Kameleon, najhitrejša žival

Naslov malgaške pravljice ne korenini le v domišljiji. V daljni zgodovini so bili kameleoni menda res veliko veliko večji kot danes. Pa manj barviti tudi. Kaj se je zgodilo, da je danes drugače? Naj izdamo, da je imela pomembno vlogo pri spremembah ošabnost. Več pa v pravljici, ki čaka na vašo pozornost.

Kameleon, najhitrejša žival

Naslov malgaške pravljice ne korenini le v domišljiji. V daljni zgodovini so bili kameleoni menda res veliko veliko večji kot danes. Pa manj barviti tudi. Kaj se je zgodilo, da je danes drugače? Naj izdamo, da je imela pomembno vlogo pri spremembah ošabnost. Več pa v pravljici, ki čaka na vašo pozornost.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Naš gost

VEČ ...|1. 10. 2022
Rejnica - Bernarda Konjar

Tik pred začetkom Tedna za življenje z letošnjim geslom Ne zavrzi življenja je bila naša sobotna gostja rejnica, ki ma za seboj pestro in preizkušenj polno življenjsko pot. Gospa Bernarda Konjár se je posvetila rejništvu najtežjih primerov. Pri njej pa se je zvrstilo več kot 14 otrok, s katerimi je spletla pristne vezi. Z nami je delila tudi svojo osebno zgodbo, v kateri imajo boleče mesto možev alkohol, sinov samomor in zdravljenje drugega sina v komuni.

Rejnica - Bernarda Konjar

Tik pred začetkom Tedna za življenje z letošnjim geslom Ne zavrzi življenja je bila naša sobotna gostja rejnica, ki ma za seboj pestro in preizkušenj polno življenjsko pot. Gospa Bernarda Konjár se je posvetila rejništvu najtežjih primerov. Pri njej pa se je zvrstilo več kot 14 otrok, s katerimi je spletla pristne vezi. Z nami je delila tudi svojo osebno zgodbo, v kateri imajo boleče mesto možev alkohol, sinov samomor in zdravljenje drugega sina v komuni.

Radio Ognjišče

spominživljenjerejništvodružbavzgojaodnosiodvisnostdepresijasamomorpsihološka pomoč

Sol in luč

VEČ ...|4. 10. 2022
Nikos Kazantzakis: Božji ubožec: Kam greš, Frančišek? Na drugi svet. In zakaj poješ? Da ne bi zgrešil poti.

“Roman novogrškega pisatelja Nikosa Kazantzakisa o svetem Frančišku Asiškem je umetniško polnokrvna in razgibana predstavitev znamenitega svetnika zahodnega krščanstva, kakor ga dojema razgledan, nazorsko in ustvarjalni domišljiji odprt pravoslavec 20. stoletja.” Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko sančopansovskega spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij. Tako so zapisali ob rob knjige Božji ubožec pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je knjiga izšla.

Nikos Kazantzakis: Božji ubožec: Kam greš, Frančišek? Na drugi svet. In zakaj poješ? Da ne bi zgrešil poti.

“Roman novogrškega pisatelja Nikosa Kazantzakisa o svetem Frančišku Asiškem je umetniško polnokrvna in razgibana predstavitev znamenitega svetnika zahodnega krščanstva, kakor ga dojema razgledan, nazorsko in ustvarjalni domišljiji odprt pravoslavec 20. stoletja.” Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko sančopansovskega spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij. Tako so zapisali ob rob knjige Božji ubožec pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je knjiga izšla.

Tadej Sadar

duhovnostkulturaodnosi

Za življenje

VEČ ...|1. 10. 2022
Zakaj vsak otrok potrebuje mamo in očeta?

Govorili smo o odnosih: Kaj storiti, če ti gre partner po dolgih letih skupnega življenja “na živce”, otroci odrastejo, odnosi pa...? Zakaj otrok potrebuje tako očeta kot mamo in seveda so prišla na vrsto vaša vprašanja in komentarji poslušalcev. V živo je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj vsak otrok potrebuje mamo in očeta?

Govorili smo o odnosih: Kaj storiti, če ti gre partner po dolgih letih skupnega življenja “na živce”, otroci odrastejo, odnosi pa...? Zakaj otrok potrebuje tako očeta kot mamo in seveda so prišla na vrsto vaša vprašanja in komentarji poslušalcev. V živo je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Radio Ognjišče

odnosiotrocivzgojaduhovnostsplavzlorabe

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|6. 10. 2022
374. oddaja

Prodajalka cvetja - Beti Jurković, Gli occhi miei – Wilma Goich, Cinderella Rockefella - Esther And Abi Ofarim, Ti si tisti - Metka Štok in Snežka Vavpetič, Lété Indien – Joe Dassin, Life itself will let you know – Anthony Quinn & Charlie, Zakaj - Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Gazi dragi srce moje - Gabi Novak, Superstart – Carpenters, Meni je vseeno – Alenka Pinterič, Ich liebe das Leben - Vicky Lenadros, Miracle of the Rosary - Elvis Presley …  

374. oddaja

Prodajalka cvetja - Beti Jurković, Gli occhi miei – Wilma Goich, Cinderella Rockefella - Esther And Abi Ofarim, Ti si tisti - Metka Štok in Snežka Vavpetič, Lété Indien – Joe Dassin, Life itself will let you know – Anthony Quinn & Charlie, Zakaj - Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Gazi dragi srce moje - Gabi Novak, Superstart – Carpenters, Meni je vseeno – Alenka Pinterič, Ich liebe das Leben - Vicky Lenadros, Miracle of the Rosary - Elvis Presley …  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|6. 10. 2022
Viljem Gogala

Viljem Gogala, magister sociologije in pravnik z uspešno (celo mednarodno) kariero, nekdanji novinar dnevnika Delo, nenadoma zapusti vse in se odpravi na pot. Sam, peš in brez denarja, v nahrbtniku pa ima le rezervne hlače, majico in spodnje perilo. Prehodi vse stare romarske poti v Evropi in obišče tudi Jeruzalem. 

Odlomek iz knjige: Pomirjajoč zven njegove piščali me je uspaval. Ob njenih, oddaljujočih se zvokih, sem se preselil nazaj v svet sanj.
Ko sem se zjutraj zbudil, sem na oltarju našel Sveto pismo, si ga odprl in si prebral odlomek o Jakobu:
In Jakob se je zbudil iz spanja in rekel: Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz tega nisem vedel. Poln strahu je dejal: Kako častitljiv je ta kraj! To ni nič drugega kot hiša Božja in to so vrata nebeška!

Viljem Gogala

Viljem Gogala, magister sociologije in pravnik z uspešno (celo mednarodno) kariero, nekdanji novinar dnevnika Delo, nenadoma zapusti vse in se odpravi na pot. Sam, peš in brez denarja, v nahrbtniku pa ima le rezervne hlače, majico in spodnje perilo. Prehodi vse stare romarske poti v Evropi in obišče tudi Jeruzalem. 

Odlomek iz knjige: Pomirjajoč zven njegove piščali me je uspaval. Ob njenih, oddaljujočih se zvokih, sem se preselil nazaj v svet sanj.
Ko sem se zjutraj zbudil, sem na oltarju našel Sveto pismo, si ga odprl in si prebral odlomek o Jakobu:
In Jakob se je zbudil iz spanja in rekel: Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz tega nisem vedel. Poln strahu je dejal: Kako častitljiv je ta kraj! To ni nič drugega kot hiša Božja in to so vrata nebeška!

Nataša Ličen

družbaduhovnostpogovorodnosivzgojakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 10. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 10. 2022
V Mariboru Zapuščina Janka Messnerja - V Clevelandu Slovenski dnevi

V Mariboru Zapuščina Janka Messnerja - V Clevelandu Slovenski dnevi

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm