»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.

Obeležili smo 1.10. Mednarodni dan starejših. Spominja nas, da je spoštovanje starejših, ter njihovo vključevanje v družbo, velikega pomena zanje in za celotno družbo, saj medgeneracijsko povezovanje prinaša dobro za vsakogar. V Cankarjevem domu pa so pripravili  že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje pod naslovom Vsi smo ena generacija. V teh letih je postal največja prireditev za starejše v Evropi. O nujnosti medgeneracijske solidarnosti in skrbi za nemočne je spregovoril dr. Jože Ramovš.

Dr. Jože Ramovš je soavtor oddaj, s katerim se srečujemo v radijskem etru vsak drugi mesec, ob četrtih torkovih večerih. Pred februarskim dnevom kulture in svetovnim dnevom maternega jezika, ki ga obeležujemo enaindvajsetega februarja, smo razmišljali o vlogi in pomenu jezika v sožitju. Jezik nastaja in se razvija z nami vred, je sestavni del naše človeškosti, materinščina vsekakor ni nekaj samoumevnega. Raba jezika je ključna za to, v kakšnih medsebojnih odnosih smo in bomo.

Prebrali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Sto domačih zdravil za dušo in telo 1, ki jo je napisal dr. Jože Ramovš. Prvi del predstavi psihološka spoznanja o človeku, predvsem z vidika logoterapije, v drugem delu pa so zbrani preprosti a učinkoviti nasveti za duševno zdravje in boljše odnose. Knjiga je izšla pri Mohorjevi družbi leta 1990.

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o utrjevanju pozitivnega odnosa do življenja, ki je večje od nas. Vsebine pogovorov so obrazložene tudi v njegovi knjigi Za sožitje. Ob junijskem prazniku državnosti pa v pogovoru ovrednotili tudi pomen in vlogo narodne zavesti, pripadnosti domovini, narodu, kulturi, jeziku, tudi družini, v katerih smo zakoreninjeni. To je podstat, ki daje smisel. Ljudje se razvijamo do poslednjega dne, tudi v starosti. Tretje obdobje je ravno tako pomembno kot predhodna, otroštvo in aktivna delovna doba. Kako starosti dati smisel, slišite v razmišljanjih našega sogovornika. 

Na nedeljo pred praznikom staršev Device Marije praznujemo dan starih staršev in ostarelih. Kakšno mesto imajo v naši družbi in kako živeti, da bomo s starostjo dosegli tudi zrelost, smo se pogovarjali z antropologom dr. Jožetom Ramovšem.

S prof. dr. Jožetom Ramovšem iz Inštituta Antona Trstenjaka smo v sklopu oddaj Za sožitje v marcu, ker je v tem mesecu več prazničnih poudarkov o materinstvu, očetovstvu, ženah, možeh, govorili o partnerskem odnosu, ki je temelj vseh ostalih. Dve naravi sta, oče in mati, oba morata znati tako poslušati kot pripovedovati. Če brišemo meje in ni jasnosti v partnerski vlogi med moškim in žensko, če ne znamo poslušati, ne dobro povedati, nastane kaos. Prepoznate vzorec? Kako gradimo partnerski odnos in ga negujemo, da ostaneta mož in žena skupaj, da se njuna ljubezen utrjuje, vse življenje, je bil osnovni poudarek tokratnega pogovora.

V sklopu oddaj, ki jih že vrsto let redno pripravljamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, nadaljujemo pogovor o spodbujanju lastnega razvoja. Strli smo nekaj stereotipov o starosti. Če omenimo le dva od najpogostejših, prvega, da je starost čas nazadovanja, ko ne moremo ničesar bistvenega več storiti in drugega, da s starostjo pride tudi modrost. Razblinili pa smo tudi prenekatero iluzijo. Vedno lahko kaj naredimo, da smo zadovoljnejši s seboj in dobro v odnosih z drugimi.