Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 5. 2024
Svetovno srečanje otrok in o srečanju tiskovnih predstavnikov

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je ta konec tedna v Vatikanu potekalo prvo svetovno srečanje otrok in zakaj je papež prejšnjo soboto obiskal Verono. Z nami v studiu je bil tiskovni predstavnik Cerkve na Slovenskem Gabriel Kavčič, ki je spregovoril o srečanju tiskovnih predstavnikov evropskih škofovskih konferenc. Med drugim so se pogovarjali tudi o uporabi umetne inteligence in zakaj to v resnici ni inteligenca. Kot moralnega teologa smo ga vprašali še o stališču Cerkve do evtanazije. Vabljeni k poslušanju!

Svetovno srečanje otrok in o srečanju tiskovnih predstavnikov

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je ta konec tedna v Vatikanu potekalo prvo svetovno srečanje otrok in zakaj je papež prejšnjo soboto obiskal Verono. Z nami v studiu je bil tiskovni predstavnik Cerkve na Slovenskem Gabriel Kavčič, ki je spregovoril o srečanju tiskovnih predstavnikov evropskih škofovskih konferenc. Med drugim so se pogovarjali tudi o uporabi umetne inteligence in zakaj to v resnici ni inteligenca. Kot moralnega teologa smo ga vprašali še o stališču Cerkve do evtanazije. Vabljeni k poslušanju!

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Svetovno srečanje otrok in o srečanju tiskovnih predstavnikov

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je ta konec tedna v Vatikanu potekalo prvo svetovno srečanje otrok in zakaj je papež prejšnjo soboto obiskal Verono. Z nami v studiu je bil tiskovni predstavnik Cerkve na Slovenskem Gabriel Kavčič, ki je spregovoril o srečanju tiskovnih predstavnikov evropskih škofovskih konferenc. Med drugim so se pogovarjali tudi o uporabi umetne inteligence in zakaj to v resnici ni inteligenca. Kot moralnega teologa smo ga vprašali še o stališču Cerkve do evtanazije. Vabljeni k poslušanju!

VEČ ...|26. 5. 2024
Svetovno srečanje otrok in o srečanju tiskovnih predstavnikov

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je ta konec tedna v Vatikanu potekalo prvo svetovno srečanje otrok in zakaj je papež prejšnjo soboto obiskal Verono. Z nami v studiu je bil tiskovni predstavnik Cerkve na Slovenskem Gabriel Kavčič, ki je spregovoril o srečanju tiskovnih predstavnikov evropskih škofovskih konferenc. Med drugim so se pogovarjali tudi o uporabi umetne inteligence in zakaj to v resnici ni inteligenca. Kot moralnega teologa smo ga vprašali še o stališču Cerkve do evtanazije. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnost

Rožni venec

VEČ ...|23. 5. 2024
Svetli del dne 23. 5.

Molili so radijski sodelavci.

Svetli del dne 23. 5.

Molili so radijski sodelavci.

Rožni venec

Svetli del dne 23. 5.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|23. 5. 2024
Svetli del dne 23. 5.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio OgnjiščeAlen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|18. 5. 2024
SDV

Najprej ste slišali duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledile so prve večernice Binkoštnega praznika, litanije Svetega Duha, rožni venec in litanije Matere Božje. Zadnje dejanje pa je bila Radijska kateheza, v kateri smo se o Mariji, majniški Kraljici, pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

SDV

Najprej ste slišali duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledile so prve večernice Binkoštnega praznika, litanije Svetega Duha, rožni venec in litanije Matere Božje. Zadnje dejanje pa je bila Radijska kateheza, v kateri smo se o Mariji, majniški Kraljici, pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

odnosidružinaduhovnost

Sobotni duhovni večer

SDV

Najprej ste slišali duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledile so prve večernice Binkoštnega praznika, litanije Svetega Duha, rožni venec in litanije Matere Božje. Zadnje dejanje pa je bila Radijska kateheza, v kateri smo se o Mariji, majniški Kraljici, pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

VEČ ...|18. 5. 2024
SDV

Najprej ste slišali duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledile so prve večernice Binkoštnega praznika, litanije Svetega Duha, rožni venec in litanije Matere Božje. Zadnje dejanje pa je bila Radijska kateheza, v kateri smo se o Mariji, majniški Kraljici, pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|15. 5. 2024
Referendum o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.

Referendum o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.

politikaživljenjeevtanazijareferendumsoočenje

Pogovor o

Referendum o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.

VEČ ...|15. 5. 2024
Referendum o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.

Marjana Debevec

politikaživljenjeevtanazijareferendumsoočenje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|12. 5. 2024
Dan sredstev družbenega obveščanja

Ob dnevu sredstev družbenega obveščanja smo k pogovoru povabili urednico in voditeljico oddaje Obzorja Duha s. Romano Kocjančič. Tema, ki jo je papež predlagal za ta dan - umetna inteligenca - je bila namreč tudi vodilna nit nedavnega srečanja katoliških novinarjev združenih v SIGNIS. Za vas pa smo pripravili tudi pogovor s tiskovnim predstavnikom SŠK Gabrielom Kavčičem. Slovenijo je namreč v začetku tedna obiskal eden največjih strokovnjakov na področju zaščite mladoletnih in odraslih v Cerkvi p. Hans Zollner. Slišali smo, kje še narediti korake naprej, da bi bila Cerkev resnično varen prostor za vse.

Dan sredstev družbenega obveščanja

Ob dnevu sredstev družbenega obveščanja smo k pogovoru povabili urednico in voditeljico oddaje Obzorja Duha s. Romano Kocjančič. Tema, ki jo je papež predlagal za ta dan - umetna inteligenca - je bila namreč tudi vodilna nit nedavnega srečanja katoliških novinarjev združenih v SIGNIS. Za vas pa smo pripravili tudi pogovor s tiskovnim predstavnikom SŠK Gabrielom Kavčičem. Slovenijo je namreč v začetku tedna obiskal eden največjih strokovnjakov na področju zaščite mladoletnih in odraslih v Cerkvi p. Hans Zollner. Slišali smo, kje še narediti korake naprej, da bi bila Cerkev resnično varen prostor za vse.

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Dan sredstev družbenega obveščanja

Ob dnevu sredstev družbenega obveščanja smo k pogovoru povabili urednico in voditeljico oddaje Obzorja Duha s. Romano Kocjančič. Tema, ki jo je papež predlagal za ta dan - umetna inteligenca - je bila namreč tudi vodilna nit nedavnega srečanja katoliških novinarjev združenih v SIGNIS. Za vas pa smo pripravili tudi pogovor s tiskovnim predstavnikom SŠK Gabrielom Kavčičem. Slovenijo je namreč v začetku tedna obiskal eden največjih strokovnjakov na področju zaščite mladoletnih in odraslih v Cerkvi p. Hans Zollner. Slišali smo, kje še narediti korake naprej, da bi bila Cerkev resnično varen prostor za vse.

VEČ ...|12. 5. 2024
Dan sredstev družbenega obveščanja

Ob dnevu sredstev družbenega obveščanja smo k pogovoru povabili urednico in voditeljico oddaje Obzorja Duha s. Romano Kocjančič. Tema, ki jo je papež predlagal za ta dan - umetna inteligenca - je bila namreč tudi vodilna nit nedavnega srečanja katoliških novinarjev združenih v SIGNIS. Za vas pa smo pripravili tudi pogovor s tiskovnim predstavnikom SŠK Gabrielom Kavčičem. Slovenijo je namreč v začetku tedna obiskal eden največjih strokovnjakov na področju zaščite mladoletnih in odraslih v Cerkvi p. Hans Zollner. Slišali smo, kje še narediti korake naprej, da bi bila Cerkev resnično varen prostor za vse.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|11. 5. 2024
Pred 7. velikonočno nedeljo

Slišali ste duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledili sta molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse zaposlene v medijih, saj je 7. velikonočna nedelja posvečena sredstvom družbenega obveščanja. Nadaljevali smo z litanijami Matere Božje. Sledila je Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem. Sobotni duhovni večer smo sklenili z litanijami na čast sv. Leopoldu Mandiću, ki 12. maja obhaja godovni praznik. Ker je sv. Leopold Mandić zavetnik bolnikov z rakom, smo molili za vse, ki jih je obiskala ta težka bolezen.

Pred 7. velikonočno nedeljo

Slišali ste duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledili sta molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse zaposlene v medijih, saj je 7. velikonočna nedelja posvečena sredstvom družbenega obveščanja. Nadaljevali smo z litanijami Matere Božje. Sledila je Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem. Sobotni duhovni večer smo sklenili z litanijami na čast sv. Leopoldu Mandiću, ki 12. maja obhaja godovni praznik. Ker je sv. Leopold Mandić zavetnik bolnikov z rakom, smo molili za vse, ki jih je obiskala ta težka bolezen.

odnosidružinaduhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 7. velikonočno nedeljo

Slišali ste duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledili sta molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse zaposlene v medijih, saj je 7. velikonočna nedelja posvečena sredstvom družbenega obveščanja. Nadaljevali smo z litanijami Matere Božje. Sledila je Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem. Sobotni duhovni večer smo sklenili z litanijami na čast sv. Leopoldu Mandiću, ki 12. maja obhaja godovni praznik. Ker je sv. Leopold Mandić zavetnik bolnikov z rakom, smo molili za vse, ki jih je obiskala ta težka bolezen.

VEČ ...|11. 5. 2024
Pred 7. velikonočno nedeljo

Slišali ste duhovni nagovor nadškofa Marjana Turnška. Sledili sta molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse zaposlene v medijih, saj je 7. velikonočna nedelja posvečena sredstvom družbenega obveščanja. Nadaljevali smo z litanijami Matere Božje. Sledila je Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem. Sobotni duhovni večer smo sklenili z litanijami na čast sv. Leopoldu Mandiću, ki 12. maja obhaja godovni praznik. Ker je sv. Leopold Mandić zavetnik bolnikov z rakom, smo molili za vse, ki jih je obiskala ta težka bolezen.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 5. 2024
Družinski verouk v Domažalah

Ste že slišali za družinski verouk, ki se ga hkrati udeleži celotna družina? Prvič so ga izvedli v domžalah in sicer leta 2012/13. Danes družinsko katehezo izvajajo v več župnijah po vsej Sloveniji. Z nami so bili ena od ustanoviteljic in dva predstavnika družinske kateheze v Domžalah. Povedali so nam, kako se je vse skupaj začelo, kako zgledajo takšna srečanja, kaj družinam pomenijo in kako se lahko podobne programe izvede tudi po drugih župnijah.

Družinski verouk v Domažalah

Ste že slišali za družinski verouk, ki se ga hkrati udeleži celotna družina? Prvič so ga izvedli v domžalah in sicer leta 2012/13. Danes družinsko katehezo izvajajo v več župnijah po vsej Sloveniji. Z nami so bili ena od ustanoviteljic in dva predstavnika družinske kateheze v Domžalah. Povedali so nam, kako se je vse skupaj začelo, kako zgledajo takšna srečanja, kaj družinam pomenijo in kako se lahko podobne programe izvede tudi po drugih župnijah.

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Družinski verouk v Domažalah

Ste že slišali za družinski verouk, ki se ga hkrati udeleži celotna družina? Prvič so ga izvedli v domžalah in sicer leta 2012/13. Danes družinsko katehezo izvajajo v več župnijah po vsej Sloveniji. Z nami so bili ena od ustanoviteljic in dva predstavnika družinske kateheze v Domžalah. Povedali so nam, kako se je vse skupaj začelo, kako zgledajo takšna srečanja, kaj družinam pomenijo in kako se lahko podobne programe izvede tudi po drugih župnijah.

VEČ ...|7. 5. 2024
Družinski verouk v Domažalah

Ste že slišali za družinski verouk, ki se ga hkrati udeleži celotna družina? Prvič so ga izvedli v domžalah in sicer leta 2012/13. Danes družinsko katehezo izvajajo v več župnijah po vsej Sloveniji. Z nami so bili ena od ustanoviteljic in dva predstavnika družinske kateheze v Domžalah. Povedali so nam, kako se je vse skupaj začelo, kako zgledajo takšna srečanja, kaj družinam pomenijo in kako se lahko podobne programe izvede tudi po drugih župnijah.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 5. 2024
Placuta, Vadstena in Info točka

V Gorici so odprli in blagoslovili prostore obnovljene stavbe na Placuti 18. Več nam je povedal predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka. Rojaki s Švedske so poromali v Vadsteno k sveti Brigiti – z njimi je bil škof Jamnik, nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski [10:05]. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je zaživela Info točka za pomoč pri vračanju v Slovenijo. Naša sogovornica je bila strokovna sodelavka Barbara Palčec [26:05].  

Placuta, Vadstena in Info točka

V Gorici so odprli in blagoslovili prostore obnovljene stavbe na Placuti 18. Več nam je povedal predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka. Rojaki s Švedske so poromali v Vadsteno k sveti Brigiti – z njimi je bil škof Jamnik, nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski [10:05]. Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu je zaživela Info točka za pomoč pri vračanju v Slovenijo. Naša sogovornica je bila strokovna sodelavka Barbara Palčec [26:05].  

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2024
Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Tone Gorjup

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|27. 5. 2024
Hvala Bogu za težave

Eden največjih oblikovalcev neke vplivne ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Hvala Bogu za težave

Eden največjih oblikovalcev neke vplivne ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2024
Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Marjan Bunič

vzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|25. 5. 2024
Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Jure Sešek

spominživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 5. 2024
Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent štejeandrej majcen

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 5. 2024
13. pesniška zbirka Stanke Mihelič

Predstavili smo 13. pesniško zbirko Stanke Mihelič z naslovom Tam kjer so zvezde najlepše in tudi literarni dogodek, ki bo v Novi Štifti, 1. junija ob 17.h!

13. pesniška zbirka Stanke Mihelič

Predstavili smo 13. pesniško zbirko Stanke Mihelič z naslovom Tam kjer so zvezde najlepše in tudi literarni dogodek, ki bo v Novi Štifti, 1. junija ob 17.h!

Jože Bartolj

kulturaliteraturaStanka MiheličTam kjer so zvezde najlepše

Spominjamo se

VEČ ...|27. 5. 2024
Spominjamo se dne 27. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 5. 2024
Sklep šolskega leta prinaša pritiske in stres zaradi ocen

Šolarji in dijaki so v obdobju zaključevanja ocen. Nekateri so zadovoljni in ponosni, drugi so prestrašeni in pod stresom ter se bojijo reakcij staršev. Kako spremljati šolarje v tem obdobju, nam je povedala  strokovna sodelavka Tom  telefona pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Neža Jagodic

Sklep šolskega leta prinaša pritiske in stres zaradi ocen

Šolarji in dijaki so v obdobju zaključevanja ocen. Nekateri so zadovoljni in ponosni, drugi so prestrašeni in pod stresom ter se bojijo reakcij staršev. Kako spremljati šolarje v tem obdobju, nam je povedala  strokovna sodelavka Tom  telefona pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Neža Jagodic

s. Meta Potočnik

strahocenešola

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2024
Kuhajmo s sestro Nikolino

Krompirjeva in testeninske in zrnate solate, pehtranova potica, torta Pavlova, kruh se drobi, skutina torta ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krompirjeva in testeninske in zrnate solate, pehtranova potica, torta Pavlova, kruh se drobi, skutina torta ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo