Via positiva
Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza.
Via positiva
Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza.
Via positiva
Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.
Via positiva
Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.
Via positiva
Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Via positiva
Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Via positiva
Prof. dr. Borut Kovačič, biolog, medicinski embriolog, je vodja mariborskega laboratorija za reproduktivno biologijo, nedavno izvoljen za predsednika evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. Dela na področju raziskovanja neplodnosti. Zahtevna vsebina, ki vedno pod vprašaj postavlja tudi vidik etike.
Via positiva
Prof. dr. Borut Kovačič, biolog, medicinski embriolog, je vodja mariborskega laboratorija za reproduktivno biologijo, nedavno izvoljen za predsednika evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. Dela na področju raziskovanja neplodnosti. Zahtevna vsebina, ki vedno pod vprašaj postavlja tudi vidik etike.
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.
Via positiva
Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti.
Via positiva
Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti.
Via positiva
Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled.
Via positiva
Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled.
Via positiva
Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.
Via positiva
Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.
Spoznanje več, predsodek manj
Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev.
Moja zgodba
V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon.
Duhovna misel
Nekoč sta živela dva psa: Tedi in Bobi. Nekega dne sta se sprehajala po gozdu. Bilo je vroče in bila sta žejna, zato sta bila vesela, ko sta našla ribnik s ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.
Doživetja narave
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.
Kulturni utrinki
Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče