Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.
Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi.
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.
Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.
Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.
Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.
Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.
Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.
Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi.
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.
Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.
Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.
Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.
Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Informativni prispevki
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.
Informativni prispevki
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.
Informativni prispevki
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
Informativni prispevki
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
Informativni prispevki
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
Informativni prispevki
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Več
Za življenje
Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato smo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju smo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov. Skupaj z ženo vodita tudi Družinski inštitut Bližina.
Doživetja narave
Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.
Pogovor o
Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Na ta in še nekatera vprašanja je odgovarjal nadškof Anton Stres, dolgoletni predsednik Komisije pravičnost in mir.
Moja zgodba
Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Kulturni utrinki
To sredo (4. 2.) bo v Zavodu sv. Stanislava potekala tradicionalna Revija katoliških glasbenih šol, že 16. po vrsti. Dogodek gosti domača Glasbena šola Matije Tomca, nastopile pa bodo še štiri katoliške glasbene šole: Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška, Glasbena šola Beltinci - Zavod sv. Cirila in Metoda, Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla ter Zavod Salesianum - Glasbena šola Rakovnik. Srečanje nam je predstavila ravnateljica domače glasbene šole Marta Močnik Pirc.
Komentar Zanima.me
Avtor pravi, da je slovenska oblast gluha za večino strokovne in civilne javnosti, a hitro odreagira na pobude Nike Kovač, ki jo Čakš opisuje kot izjemno vplivno aktivistko z močnim političnim zaledjem. Ob tem izpostavi tri primere tedna – vrnitev Biserke Marolt Meden k Levici, sporni nastop Joca Pečečnika v imenu podjetnikov ter medijsko napihnjeno afero z “burgerji” in Anžetom Logarjem – kot ponazoritev politične oportunosti, medijske pristranskosti in selektivnega aktivizma. Avtor sklene, da Inštitut 8. marec ni neodvisna civilna organizacija, temveč podaljšek leve politike, katere vpliv naj bi bil nesorazmerno velik.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Beseda je zakon!
Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih.