Študenti Višje strokovne šole za les in oblikovanje Maribor ter Lesarske šole Maribor so razvili več inovativnih lesnih izdelkov. Kreativnost so pokazali na primer tudi s predstavitvijo unikatnih oblek iz lesa. Les je prihodnost, pravi ravnatelj Višje strokovne šole za les in oblikovanje Miroslav Novak.
Študenti Višje strokovne šole za les in oblikovanje Maribor ter Lesarske šole Maribor so razvili več inovativnih lesnih izdelkov. Kreativnost so pokazali na primer tudi s predstavitvijo unikatnih oblek iz lesa. Les je prihodnost, pravi ravnatelj Višje strokovne šole za les in oblikovanje Miroslav Novak.
Ni meje za dobre ideje
S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo z akcijo »Manj kupuješ, manj škoduješ» spodbuditi potrošnike, naj na praznično mizo postavimo lokalno in trajnostno hrano. Kampanja teče drugo leto, tokrat z večjim številom sodelujočih organizacij. Mladinski zvezi «Brez izgovora Slovenija» so se pridružili Inštitut za zdravje in okolje, Zveza slovenske podeželske mladine, društvo za sonaraven razvoj Focus in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Kampanja spodbuja posameznike, družine kot skupnosti, da praznični čas preživimo z mislijo na okolje in ljudi, ki nas obkrožajo,” so zapisali v zvezi Brez izgovorov Slovenija. Kampanja poudarja tudi pomen izbire slovenske hrane, izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj se s tem zmanjšuje okoljski odtis in krepi podpora skupnosti.
Ni meje za dobre ideje
S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo z akcijo »Manj kupuješ, manj škoduješ» spodbuditi potrošnike, naj na praznično mizo postavimo lokalno in trajnostno hrano. Kampanja teče drugo leto, tokrat z večjim številom sodelujočih organizacij. Mladinski zvezi «Brez izgovora Slovenija» so se pridružili Inštitut za zdravje in okolje, Zveza slovenske podeželske mladine, društvo za sonaraven razvoj Focus in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Kampanja spodbuja posameznike, družine kot skupnosti, da praznični čas preživimo z mislijo na okolje in ljudi, ki nas obkrožajo,” so zapisali v zvezi Brez izgovorov Slovenija. Kampanja poudarja tudi pomen izbire slovenske hrane, izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj se s tem zmanjšuje okoljski odtis in krepi podpora skupnosti.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.

Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Svetovalnica
Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.
Pogovor o
V torek 2. decembra obeležujemo Mednarodni dan boja proti suženjstvu. V tej luči smo z gosti govorili o položaju v Sloveniji, številkah s tega področja in zakonskih pomanjkljivostih ter mogočih rešitvah. Z nami so bili: predstavnica Društva Ključ - Centra za boj proti trgovanju z ljudmi Manca Raušl, predstavnica Karitas Slovenije Magdalena Strmšek Buh in inšpektor za delo iz Inšpektorata za delo Roman Pečnik.
Naš gost
Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. december 2025 ob 05-ih
Ni meje za dobre ideje
S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo z akcijo »Manj kupuješ, manj škoduješ» spodbuditi potrošnike, naj na praznično mizo postavimo lokalno in trajnostno hrano. Kampanja teče drugo leto, tokrat z večjim številom sodelujočih organizacij. Mladinski zvezi «Brez izgovora Slovenija» so se pridružili Inštitut za zdravje in okolje, Zveza slovenske podeželske mladine, društvo za sonaraven razvoj Focus in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Kampanja spodbuja posameznike, družine kot skupnosti, da praznični čas preživimo z mislijo na okolje in ljudi, ki nas obkrožajo,” so zapisali v zvezi Brez izgovorov Slovenija. Kampanja poudarja tudi pomen izbire slovenske hrane, izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj se s tem zmanjšuje okoljski odtis in krepi podpora skupnosti.
Svetovalnica
Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.
Zgodbe za otroke
Danes poslušamo zgodbo o bratu, ki je znal rezljati prav posebne figurice. Kakšne so bile? Prisluhnite!
Duhovna misel
Dobrega kralja Leonarda so neprestano napadali sosednji kralji. Njegovo življenje je bilo neprestano v nevarnosti. Nekega dne so mu njegovi ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.