Informativni prispevki

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

infopolitikamigracijekaritasbih

Informativni prispevki

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Radio Ognjišče

infopolitikamigracijekaritasbih

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 4. 2021
Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

infobihzahodni balkanpolitika

Informativni prispevki

Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

VEČ ...|16. 4. 2021
Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Alen Salihović

infobihzahodni balkanpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.
VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Alen Salihović

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.
VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Alen Salihović

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|18. 1. 2022
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Dogodki

VEČ ...|24. 11. 2021
Klic dobrote 2021

Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.

Klic dobrote 2021

Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.

Radio Ognjišče

koncertdobrodelnostKaritas

Za življenje

VEČ ...|15. 1. 2022
O sreči življenja

Tokrat smo odadajo posvetili temi o sreči v življenju, kaj prinaša dejansko srečo v naše vsakdanje življenje. Vabljeni k poslušanju. 

O sreči življenja

Tokrat smo odadajo posvetili temi o sreči v življenju, kaj prinaša dejansko srečo v naše vsakdanje življenje. Vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|19. 1. 2022
Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

Marta Jerebič

politikaživljenjemigracije

Moja zgodba

VEČ ...|16. 1. 2022
25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 2. del

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

25. letnica zakona o popravi krivic - okrogla miza 2. del

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

Jože Bartolj

spominpolitikazakon o popravi krivicRok Janez ŠteblajAlenka PuharStane Okoliš

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 1. 2022
Veverici oreh in podlasica

Morda niste vedeli, da je blaženi škof Anton Martin Slomšek pisal tudi basni. S kratkimi zgodbah, v katerih imajo živali človeške lastnosti, je želel učiti otroke in njihove skrbnike. V tejle basni spoznamo pregovor: »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«

Veverici oreh in podlasica

Morda niste vedeli, da je blaženi škof Anton Martin Slomšek pisal tudi basni. S kratkimi zgodbah, v katerih imajo živali človeške lastnosti, je želel učiti otroke in njihove skrbnike. V tejle basni spoznamo pregovor: »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Moja generacija

VEČ ...|19. 1. 2022
Marino in Nejc

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marino in Nejc

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 1. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|19. 1. 2022
Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

Marta Jerebič

politikaživljenjemigracije

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 1. 2022
Roman Treven predstavi svojo slikanico Lihardina gostija (Mohorjeva Celovec)

Roman Treven predstavi svojo slikanico Lihardina gostija (Mohorjeva Celovec)

Jože Bartolj

kulturaliteraturaRoman Treven