Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Informativni prispevki
VEČ ...|30. 8. 2024
Dr. Robert Cvetek o zakonu o psihoterapiji
Predlog zakona o psihoterapiji z današnjim dnem končuje javno razpravo. Nujno ga potrebujemo, da se področje uredi in se uspešno razvija naprej, a nekatera ključna področja ureja nestrokovno in celo protiustavno, je za naš radio predloge komentiral zakonski in družinski terapevt ter profesor na Teološki fakulteti dr. Robert Cvetek.
Informativni prispevki
Dr. Robert Cvetek o zakonu o psihoterapiji
Predlog zakona o psihoterapiji z današnjim dnem končuje javno razpravo. Nujno ga potrebujemo, da se področje uredi in se uspešno razvija naprej, a nekatera ključna področja ureja nestrokovno in celo protiustavno, je za naš radio predloge komentiral zakonski in družinski terapevt ter profesor na Teološki fakulteti dr. Robert Cvetek.
VEČ ...|30. 8. 2024
Informativni prispevki
VEČ ...|30. 8. 2024
Matevž Vidmar: Teden vzgoje nas spominja, da tudi pedagogi potrebujejo upanje
V nedeljo se pričenja Teden vzgoje, ki ga prvi teden v septembru pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Vsak dan se bodo posvetili določeni misli izbranega pedagoga ali kateheta o upanju katoliških vzgojiteljev in učiteljev. Zakaj so izbrali to temo pa koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Informativni prispevki
Matevž Vidmar: Teden vzgoje nas spominja, da tudi pedagogi potrebujejo upanje
V nedeljo se pričenja Teden vzgoje, ki ga prvi teden v septembru pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Vsak dan se bodo posvetili določeni misli izbranega pedagoga ali kateheta o upanju katoliških vzgojiteljev in učiteljev. Zakaj so izbrali to temo pa koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
VEČ ...|30. 8. 2024
Informativni prispevki
VEČ ...|30. 8. 2024
Dr. Jernej Letnar Černič: Na katero pot bo stopila Gruzija?
Pred Gruzijo so pestri tedni. Konec oktobra jo čakajo parlamentarne volitve. Pričakovati je, da bodo odločile, ali bo država iz Zakavkazja uspela obstati na evropski poti ali bo dokončno podlegla ruskemu vplivu. S kakšnimi razmerami se sooča, smo vprašali strokovnjaka za pravo človekovih pravic dr. Jerneja Letnarja Černiča.
Informativni prispevki
Dr. Jernej Letnar Černič: Na katero pot bo stopila Gruzija?
Pred Gruzijo so pestri tedni. Konec oktobra jo čakajo parlamentarne volitve. Pričakovati je, da bodo odločile, ali bo država iz Zakavkazja uspela obstati na evropski poti ali bo dokončno podlegla ruskemu vplivu. S kakšnimi razmerami se sooča, smo vprašali strokovnjaka za pravo človekovih pravic dr. Jerneja Letnarja Černiča.
VEČ ...|30. 8. 2024
Informativni prispevki
VEČ ...|30. 8. 2024
Božo Cerar: Na Blejskem forumu je dobrodošel vsak glas, tako izraelski kakor palestinski
V Bruslju je včeraj potekalo neformalno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je pred tem predlagal razpravo o uvedbi sankcij proti skrajno desnima izraelskima ministroma Bezalelu Smotriču in ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru zaradi kršenja človekovih pravic. In kakšno stališče je zavzela naša zunanja ministrica Tanja Fajon? Za mnenje smo prosili nekdanjega diplomata Boža Cerarja.
Informativni prispevki
Božo Cerar: Na Blejskem forumu je dobrodošel vsak glas, tako izraelski kakor palestinski
V Bruslju je včeraj potekalo neformalno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je pred tem predlagal razpravo o uvedbi sankcij proti skrajno desnima izraelskima ministroma Bezalelu Smotriču in ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru zaradi kršenja človekovih pravic. In kakšno stališče je zavzela naša zunanja ministrica Tanja Fajon? Za mnenje smo prosili nekdanjega diplomata Boža Cerarja.
VEČ ...|30. 8. 2024
Informativni prispevki
VEČ ...|29. 8. 2024
Življenju znamenitega kranjskega drevesa bodo poskušali najti pot
Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.
Informativni prispevki
Življenju znamenitega kranjskega drevesa bodo poskušali najti pot
Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.
VEČ ...|29. 8. 2024
Informativni prispevki
VEČ ...|29. 8. 2024
Naš gost: Edo Škulj
Duhovnik Edo Škulj je bil rojen 23. maja 1941 v Podsmreki, v župniji Velike Lašče, mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965 v mestu Lomas de Zamora v Argentini. Duhovniško službo je opravljal med izseljenci v Frankfurtu ter na župnijah Ljubljana - Sv. Nikolaj, Škocjan pri Turjaku in Turjak. Več let je bil tajnik Teološke fakultete v Ljubljani, veliko svojih moči pa je posvetil raziskovanju in poučevanju cerkvene glasbe, za kar je prejel Gallusovo plaketo in Mantuanijevo nagrado.
Informativni prispevki
Naš gost: Edo Škulj
Duhovnik Edo Škulj je bil rojen 23. maja 1941 v Podsmreki, v župniji Velike Lašče, mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965 v mestu Lomas de Zamora v Argentini. Duhovniško službo je opravljal med izseljenci v Frankfurtu ter na župnijah Ljubljana - Sv. Nikolaj, Škocjan pri Turjaku in Turjak. Več let je bil tajnik Teološke fakultete v Ljubljani, veliko svojih moči pa je posvetil raziskovanju in poučevanju cerkvene glasbe, za kar je prejel Gallusovo plaketo in Mantuanijevo nagrado.
VEČ ...|29. 8. 2024
Informativni prispevki
VEČ ...|28. 8. 2024
Bojan Tomc: Tihotapci jim svetujejo, naj se predajo, da jih policija odpelje v »kamp v Ljubljano«
Število nezakonitih migracij ne pojenja, najbolj obremenjena je Policijska uprava Novo mesto, kjer obravnavajo več kot 80 odstotkov vseh primerov. Ob tem ugotavljajo, da se je praksa pri organiziranju teh prehodov nekoliko spremenila, zato pridržijo manj tihotapcev, kot so jih v lanskem letu. Tanja Dominko je poklicala vodjo oddelka za mejne zadeve in tujce Bojana Tomca.
Informativni prispevki
Bojan Tomc: Tihotapci jim svetujejo, naj se predajo, da jih policija odpelje v »kamp v Ljubljano«
Število nezakonitih migracij ne pojenja, najbolj obremenjena je Policijska uprava Novo mesto, kjer obravnavajo več kot 80 odstotkov vseh primerov. Ob tem ugotavljajo, da se je praksa pri organiziranju teh prehodov nekoliko spremenila, zato pridržijo manj tihotapcev, kot so jih v lanskem letu. Tanja Dominko je poklicala vodjo oddelka za mejne zadeve in tujce Bojana Tomca.
VEČ ...|28. 8. 2024
Priporočamo
|
Aktualno
Naš pogled
VEČ ...|3. 9. 2024
Velika zelena torba
V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …
Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Duhovna misel
VEČ ...|10. 9. 2024
Robidnice
Luka je šel nabirat robidnice. Bile so različnih ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Svetovalnica
VEČ ...|10. 9. 2024
Spletno nasilje
V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o medvrstniškem nasilju med mladimi, zlasti tistem, ki se dogaja prek spleta. Katere so najpogostejše oblike, kako prepoznamo, da se z mladimi nekaj dogaja in kaj opažajo pri Tom telefonu, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. V studiu je bila z nami njihova sodelavka Neža Jagodic.
Doživetja narave
VEČ ...|6. 9. 2024
Od Marije k Mariji 2024
Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.
Moja zgodba
VEČ ...|8. 9. 2024
Mirko Kunčič zamolčani pisatelj
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Spominjamo se
VEČ ...|10. 9. 2024
Spominjamo se dne 10. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|10. 9. 2024
Vlaganje zelene paprike
Poslušalko zanima, ali lahko zeleno papriko vloži prav tako kot vlaga rumeno. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, eno bi bilo tudi z rdečo, lahko naredi celo mešanico vseh treh barv.
Zakladi naše dediščine
VEČ ...|10. 9. 2024
Kulturni utrinek s Koroške
Utrinek iz radijskega kolesarjenja 2024, ki smo ga začeli na Koroškem, kjer smo z Jožkom Kertom in Jožefo Ovnič iz Prevalj, iz Kulturnega društva Mohorjan, govorili o dogodkih v Lebičevem letu 2024 ter tudi o ostalih kulturnih dejavnostih in dediščini kraja.
Svetovalnica
VEČ ...|10. 9. 2024
Spletno nasilje
V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o medvrstniškem nasilju med mladimi, zlasti tistem, ki se dogaja prek spleta. Katere so najpogostejše oblike, kako prepoznamo, da se z mladimi nekaj dogaja in kaj opažajo pri Tom telefonu, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. V studiu je bila z nami njihova sodelavka Neža Jagodic.