Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Informativni prispevki
V Sloveniji se nadaljuje rast cen stanovanjskih nepremičnin. Lani je bila 8,5 odstotna. Prodanih je bilo za približno 1,3 milijarde stanovanj, kar je slabih 15 odstotkov manj kot leto prej, kažejo podatki SURS-a. Manjše je bilo tudi število opravljenih transakcij. Direktorica agencije Stan nepremičnine Stanka Solar razloge za omenjeno vidi v pomanjkanju stanovanj in rasti cen. To pa po njenih besedah vpliva tudi na najemni trg.
Informativni prispevki
V Sloveniji se nadaljuje rast cen stanovanjskih nepremičnin. Lani je bila 8,5 odstotna. Prodanih je bilo za približno 1,3 milijarde stanovanj, kar je slabih 15 odstotkov manj kot leto prej, kažejo podatki SURS-a. Manjše je bilo tudi število opravljenih transakcij. Direktorica agencije Stan nepremičnine Stanka Solar razloge za omenjeno vidi v pomanjkanju stanovanj in rasti cen. To pa po njenih besedah vpliva tudi na najemni trg.
Informativni prispevki
Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da “sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni” in še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. V iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in novogoriški podžupan Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture. Z Antonom Harejem smo se pogovarjali o tem, kaj v pobudi predlagajo, in kakšen je namen slovensko-italijanske strokovne konference za trajni mir med narodoma in pokop umorjenih, ki bo v prostorih Občine Nova Gorica 2. aprila letos.
Informativni prispevki
Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da “sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni” in še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. V iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in novogoriški podžupan Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture. Z Antonom Harejem smo se pogovarjali o tem, kaj v pobudi predlagajo, in kakšen je namen slovensko-italijanske strokovne konference za trajni mir med narodoma in pokop umorjenih, ki bo v prostorih Občine Nova Gorica 2. aprila letos.
Informativni prispevki
Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.
Informativni prispevki
Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.
Informativni prispevki
Še vedno je odprt postopek imenovanja novega varuha človekovih pravic. Med kandidati je tudi nekdanja varuhinja in ugledna pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je o postopku imenovanja spregovorila za naš radio. Ob tem je tudi poudarila pomen družine kot temeljne celice družbe. Izpostavila je tudi, kako ključno vlogo ima družina pri vzgoji otrok in njihovem soočanju z izzivi sodobnega sveta.
Informativni prispevki
Še vedno je odprt postopek imenovanja novega varuha človekovih pravic. Med kandidati je tudi nekdanja varuhinja in ugledna pravnica Vlasta Nussdorfer, ki je o postopku imenovanja spregovorila za naš radio. Ob tem je tudi poudarila pomen družine kot temeljne celice družbe. Izpostavila je tudi, kako ključno vlogo ima družina pri vzgoji otrok in njihovem soočanju z izzivi sodobnega sveta.
Informativni prispevki
Vladno koalcijo čaka še nekaj več kot leto mandata. V tem času namerava izpeljati zdravstveno in pokojninsko reformo in okrepiti gradnjo javnih najemnih stanovanj. O omenjenem in kaj lahko pričakujemo od predvolilne kampanje, je za naš radio spregovoril politični komentator Miran Videtič.
Informativni prispevki
Vladno koalcijo čaka še nekaj več kot leto mandata. V tem času namerava izpeljati zdravstveno in pokojninsko reformo in okrepiti gradnjo javnih najemnih stanovanj. O omenjenem in kaj lahko pričakujemo od predvolilne kampanje, je za naš radio spregovoril politični komentator Miran Videtič.
Informativni prispevki
V teh dneh poteka svetoletno romanje škofije Novo mesto v Rim in Vatikan. Vodi ga novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Prvi dan so romarji obiskali svete stopnice in baziliko sv. Janeza v Lateranu, kjer je škof vodil slovesno somaševanje.
Informativni prispevki
V teh dneh poteka svetoletno romanje škofije Novo mesto v Rim in Vatikan. Vodi ga novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Prvi dan so romarji obiskali svete stopnice in baziliko sv. Janeza v Lateranu, kjer je škof vodil slovesno somaševanje.
Informativni prispevki
Kapucin br. Štefan Kožuh je spregovoril o svojih spominih na 13. marec 2013 in o tem, katera dejanja in geste papeža Frančiška ga najbolj nagovarjajo.
Informativni prispevki
Kapucin br. Štefan Kožuh je spregovoril o svojih spominih na 13. marec 2013 in o tem, katera dejanja in geste papeža Frančiška ga najbolj nagovarjajo.
Informativni prispevki
V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.
Informativni prispevki
V marčevski anketi Utrip družbe, ki jo je pripravil Inštitut Janeza Evangelista Kreka, je razvidno, da večina vprašanih (63,3 %) meni, da so se razmere v državi v zadnjih dveh letih poslabšale. O rezultatih in političnih trendih je svoje mnenje podal novinar Peter Merše.
Naš pogled
Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. april 2025 ob 05-ih
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.
Kulturni utrinki
V oddaji smo povabili na koncert ob 10-letnici Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije, ki je edinstvena tovrstna zasedba v Evropi in širše. Z nami sta bila umetniška vodja Jasna Ferme in predsednik zbora Tone Krivec.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Oglasil se je poslušalec iz Tuhinjske doline, kjer je zdaj čemaža v izobilju - seveda pravi, da je potrebna previdnost pri nabiranju. Zanima pa ga, kaj vse lahko iz njega pripravi. Sestra Nikolina pravi, da bomo največ ohranili, če ga uporabimo svežega. Krompirjeva solata s svežim čemažem je dobra, pa tudi v raznih solatah se poda. Ali pa sveže narezan v juhi. Sicer pa kot delamo s špinačo - očiščen čemaž damo v vrelo vodo, pustimo minuto ali dve in ga nato narežemo ali damo v mikser. Takega lahko dodamo v krompirjevo juho: krompir skuhamo, stlačimo in dodamo zmiksan čemaž. Okus obogatimo s kakšno žlico kisle smetane. Lahko pripravimo tudi zavitek s čemaževim nadevom (potrebujemo še jajca in smetano). Za konzerviranje pa čemaž operemo in posušimo. Naložimo ga v multipraktik, solimo in dodamo malo olivnega olja. Zmiksamo in naložimo v kozarčke. Hranimo jih v hladilniku. Tako pripravljen čemaž bo prišel prav namesto česna pri različnih jedeh.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva so letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne: zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.