Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 9. 2025
Orgelska koncerta cikla Obiski kraljice v živo

Povabili smo na dva orgelska koncerta iz cikla Obiski kraljice v živo. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji organisti, ki z izbranimi programi, solistično in v komornih zasedbah koncertirajo na orglah različnih slovenskih cerkva. Prvi koncert bo že v četrtek 11. septembra ob 19.30 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Tja nas bo povabila urednica in organistka Polona Gantar.

Orgelska koncerta cikla Obiski kraljice v živo

Povabili smo na dva orgelska koncerta iz cikla Obiski kraljice v živo. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji organisti, ki z izbranimi programi, solistično in v komornih zasedbah koncertirajo na orglah različnih slovenskih cerkva. Prvi koncert bo že v četrtek 11. septembra ob 19.30 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Tja nas bo povabila urednica in organistka Polona Gantar.

kulturaglasbaObiski kraljice v živoPolona GantarAna Marija Kranjc

Kulturni utrinki

Orgelska koncerta cikla Obiski kraljice v živo

Povabili smo na dva orgelska koncerta iz cikla Obiski kraljice v živo. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji organisti, ki z izbranimi programi, solistično in v komornih zasedbah koncertirajo na orglah različnih slovenskih cerkva. Prvi koncert bo že v četrtek 11. septembra ob 19.30 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Tja nas bo povabila urednica in organistka Polona Gantar.

VEČ ...|9. 9. 2025
Orgelska koncerta cikla Obiski kraljice v živo

Povabili smo na dva orgelska koncerta iz cikla Obiski kraljice v živo. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji organisti, ki z izbranimi programi, solistično in v komornih zasedbah koncertirajo na orglah različnih slovenskih cerkva. Prvi koncert bo že v četrtek 11. septembra ob 19.30 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Tja nas bo povabila urednica in organistka Polona Gantar.

Jože Bartolj

kulturaglasbaObiski kraljice v živoPolona GantarAna Marija Kranjc

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 8. 2025
Zakaj čim kasneje v vrtec?

Na srečanju družin Aninega sklada na Brezjah, sta zbranim staršem svojo zgodbo povedala zakonca Aleš in Darja Frece. Tokrat sta več povedala o njunih skupnih začetkih in pojasnila svoj pogled na prenos vere v družini, na vprašanje krsta majhnih otrok in njihovo udeležbo pri bogoslužju. 

Zakaj čim kasneje v vrtec?

Na srečanju družin Aninega sklada na Brezjah, sta zbranim staršem svojo zgodbo povedala zakonca Aleš in Darja Frece. Tokrat sta več povedala o njunih skupnih začetkih in pojasnila svoj pogled na prenos vere v družini, na vprašanje krsta majhnih otrok in njihovo udeležbo pri bogoslužju. 

majhni otrocidružinska molitevobisk bogoslužja

Življenje išče pot

Zakaj čim kasneje v vrtec?

Na srečanju družin Aninega sklada na Brezjah, sta zbranim staršem svojo zgodbo povedala zakonca Aleš in Darja Frece. Tokrat sta več povedala o njunih skupnih začetkih in pojasnila svoj pogled na prenos vere v družini, na vprašanje krsta majhnih otrok in njihovo udeležbo pri bogoslužju. 

VEČ ...|4. 8. 2025
Zakaj čim kasneje v vrtec?

Na srečanju družin Aninega sklada na Brezjah, sta zbranim staršem svojo zgodbo povedala zakonca Aleš in Darja Frece. Tokrat sta več povedala o njunih skupnih začetkih in pojasnila svoj pogled na prenos vere v družini, na vprašanje krsta majhnih otrok in njihovo udeležbo pri bogoslužju. 

s. Meta Potočnik

majhni otrocidružinska molitevobisk bogoslužja

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 7. 2025
Škof Štumpf o razmerah v Banja Luki

Koprski škof Peter Štumpf se je nedavno vrnil iz Banja Luke v Republiki Srbski, kjer se je udeležil dvodnevnega plenarnega zasedanje bosanske škofovske konference. Pogovori so med drugim tekli o vzgoji stalnih diakonov, bralcev berila in izrednih delivcih obhajila. Škof je na kratko opisal stanje Katoliške Cerkve v Banja Luki, kjer je ostalo samo še približno 1500 katoličanov.

Škof Štumpf o razmerah v Banja Luki

Koprski škof Peter Štumpf se je nedavno vrnil iz Banja Luke v Republiki Srbski, kjer se je udeležil dvodnevnega plenarnega zasedanje bosanske škofovske konference. Pogovori so med drugim tekli o vzgoji stalnih diakonov, bralcev berila in izrednih delivcih obhajila. Škof je na kratko opisal stanje Katoliške Cerkve v Banja Luki, kjer je ostalo samo še približno 1500 katoličanov.

infopogovorbihškof štumpfobisk

Informativni prispevki

Škof Štumpf o razmerah v Banja Luki

Koprski škof Peter Štumpf se je nedavno vrnil iz Banja Luke v Republiki Srbski, kjer se je udeležil dvodnevnega plenarnega zasedanje bosanske škofovske konference. Pogovori so med drugim tekli o vzgoji stalnih diakonov, bralcev berila in izrednih delivcih obhajila. Škof je na kratko opisal stanje Katoliške Cerkve v Banja Luki, kjer je ostalo samo še približno 1500 katoličanov.

VEČ ...|21. 7. 2025
Škof Štumpf o razmerah v Banja Luki

Koprski škof Peter Štumpf se je nedavno vrnil iz Banja Luke v Republiki Srbski, kjer se je udeležil dvodnevnega plenarnega zasedanje bosanske škofovske konference. Pogovori so med drugim tekli o vzgoji stalnih diakonov, bralcev berila in izrednih delivcih obhajila. Škof je na kratko opisal stanje Katoliške Cerkve v Banja Luki, kjer je ostalo samo še približno 1500 katoličanov.

Radio Ognjišče

infopogovorbihškof štumpfobisk

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 10. 2024
Polona Gantar o ciklu orgelskih koncertov

Predstavili smo cikel orgelskih koncertov, ki ga pripravljajo z namenom promocije orgel in orgelske glasbe. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji liturgični ter koncertni organisti. Prvi koncert bo že v sredo, 23. oktobra ob 20. uri, ko bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški koncertiral organist Christoph Mauerhofer. Več o tem nam je povedala glasbena urednica in organizatorica omenjenega cikla Polona Gantar.

Polona Gantar o ciklu orgelskih koncertov

Predstavili smo cikel orgelskih koncertov, ki ga pripravljajo z namenom promocije orgel in orgelske glasbe. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji liturgični ter koncertni organisti. Prvi koncert bo že v sredo, 23. oktobra ob 20. uri, ko bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški koncertiral organist Christoph Mauerhofer. Več o tem nam je povedala glasbena urednica in organizatorica omenjenega cikla Polona Gantar.

kulturaglasbaPolona Gantarobiski kraljice v živo

Kulturni utrinki

Polona Gantar o ciklu orgelskih koncertov

Predstavili smo cikel orgelskih koncertov, ki ga pripravljajo z namenom promocije orgel in orgelske glasbe. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji liturgični ter koncertni organisti. Prvi koncert bo že v sredo, 23. oktobra ob 20. uri, ko bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški koncertiral organist Christoph Mauerhofer. Več o tem nam je povedala glasbena urednica in organizatorica omenjenega cikla Polona Gantar.

VEČ ...|21. 10. 2024
Polona Gantar o ciklu orgelskih koncertov

Predstavili smo cikel orgelskih koncertov, ki ga pripravljajo z namenom promocije orgel in orgelske glasbe. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji liturgični ter koncertni organisti. Prvi koncert bo že v sredo, 23. oktobra ob 20. uri, ko bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški koncertiral organist Christoph Mauerhofer. Več o tem nam je povedala glasbena urednica in organizatorica omenjenega cikla Polona Gantar.

Jože Bartolj

kulturaglasbaPolona Gantarobiski kraljice v živo

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 5. 2023
Veselje ob obiskih v romskih naseljih

Govorili smo Romih, o njihovem odnosu do molitve in zakramentov. Sogovornik je bil koordinator pastoralne oskrbe v Sloveniji Peter Kokotec.

Veselje ob obiskih v romskih naseljih

Govorili smo Romih, o njihovem odnosu do molitve in zakramentov. Sogovornik je bil koordinator pastoralne oskrbe v Sloveniji Peter Kokotec.

molitev Romovobiski naselij na DolenjskemRomi in zakramenti

Življenje išče pot

Veselje ob obiskih v romskih naseljih

Govorili smo Romih, o njihovem odnosu do molitve in zakramentov. Sogovornik je bil koordinator pastoralne oskrbe v Sloveniji Peter Kokotec.

VEČ ...|17. 5. 2023
Veselje ob obiskih v romskih naseljih

Govorili smo Romih, o njihovem odnosu do molitve in zakramentov. Sogovornik je bil koordinator pastoralne oskrbe v Sloveniji Peter Kokotec.

s. Meta Potočnik

molitev Romovobiski naselij na DolenjskemRomi in zakramenti

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 11. 2022
Odločitev za pozornost do starejših v Domovih je stvar srca

Tokrat smo slišali Klaro Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je kot osnovnošolka letošnje poletje v veliki meri preživela v Domu starejših Taber. Vprašali smo tudi njeno mamo Alison Selevšek, kako ona vidi to izkušnjo prostovoljstva.

Odločitev za pozornost do starejših v Domovih je stvar srca

Tokrat smo slišali Klaro Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je kot osnovnošolka letošnje poletje v veliki meri preživela v Domu starejših Taber. Vprašali smo tudi njeno mamo Alison Selevšek, kako ona vidi to izkušnjo prostovoljstva.

duhovnostsvetovanjeobisk v Domu starejšihpomanjkanje kadramedegeneracijski mostovi

Življenje išče pot

Odločitev za pozornost do starejših v Domovih je stvar srca

Tokrat smo slišali Klaro Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je kot osnovnošolka letošnje poletje v veliki meri preživela v Domu starejših Taber. Vprašali smo tudi njeno mamo Alison Selevšek, kako ona vidi to izkušnjo prostovoljstva.

VEČ ...|2. 11. 2022
Odločitev za pozornost do starejših v Domovih je stvar srca

Tokrat smo slišali Klaro Selevšek iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je kot osnovnošolka letošnje poletje v veliki meri preživela v Domu starejših Taber. Vprašali smo tudi njeno mamo Alison Selevšek, kako ona vidi to izkušnjo prostovoljstva.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjeobisk v Domu starejšihpomanjkanje kadramedegeneracijski mostovi

Življenje išče pot

VEČ ...|16. 3. 2022
Slab spanec – kdaj k zdravniku

Ustvarjeni smo tako, da moramo spati, če hočemo kakovostno živeti. A podatki kažejo, da skoraj dve milijardi ljudi trpita zaradi nespečnosti. Spanje je eden tistih človekovih privilegijev, ki ga naglica, značilna za sodobno družbo, najbolj ogroža. Zato bomo danes z nacionalno promotorko zdravja Brigito Zupančič-Tisovec govorili o spalni higieni odraslih.

Slab spanec – kdaj k zdravniku

Ustvarjeni smo tako, da moramo spati, če hočemo kakovostno živeti. A podatki kažejo, da skoraj dve milijardi ljudi trpita zaradi nespečnosti. Spanje je eden tistih človekovih privilegijev, ki ga naglica, značilna za sodobno družbo, najbolj ogroža. Zato bomo danes z nacionalno promotorko zdravja Brigito Zupančič-Tisovec govorili o spalni higieni odraslih.

nespečnostobisk zdravnikamelatonin

Življenje išče pot

Slab spanec – kdaj k zdravniku

Ustvarjeni smo tako, da moramo spati, če hočemo kakovostno živeti. A podatki kažejo, da skoraj dve milijardi ljudi trpita zaradi nespečnosti. Spanje je eden tistih človekovih privilegijev, ki ga naglica, značilna za sodobno družbo, najbolj ogroža. Zato bomo danes z nacionalno promotorko zdravja Brigito Zupančič-Tisovec govorili o spalni higieni odraslih.

VEČ ...|16. 3. 2022
Slab spanec – kdaj k zdravniku

Ustvarjeni smo tako, da moramo spati, če hočemo kakovostno živeti. A podatki kažejo, da skoraj dve milijardi ljudi trpita zaradi nespečnosti. Spanje je eden tistih človekovih privilegijev, ki ga naglica, značilna za sodobno družbo, najbolj ogroža. Zato bomo danes z nacionalno promotorko zdravja Brigito Zupančič-Tisovec govorili o spalni higieni odraslih.

s. Meta Potočnik

nespečnostobisk zdravnikamelatonin

Doživetja narave

VEČ ...|29. 5. 2020
Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

naravaplaninstvoplaninske kočeobiskkoronavirus

Doživetja narave

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?
O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).
VEČ ...|29. 5. 2020
Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?
O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Blaž Lesnik

naravaplaninstvoplaninske kočeobiskkoronavirus

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|4. 11. 2025
Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Tadej Sadar

Duhovna misel

VEČ ...|6. 11. 2025
Besede in tišina

Eden največjih problemov naše govoreče družbe je, da je tišina postala nekaj grozljivega. Večino ljudi tišina skrbi in vznemirja. Mnogi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Besede in tišina

Eden največjih problemov naše govoreče družbe je, da je tišina postala nekaj grozljivega. Večino ljudi tišina skrbi in vznemirja. Mnogi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Via positiva

VEČ ...|6. 11. 2025
Manca Izmajlova: Živeti življenje polno, dokler mi je odmerjeno

Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti. 

Manca Izmajlova: Živeti življenje polno, dokler mi je odmerjeno

Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti. 

Nataša Ličen

pogovorodnosiglasbadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 11. 2025
V Trstu o perspektivah za mlade v zamejstvu

V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

V Trstu o perspektivah za mlade v zamejstvu

V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 11. 2025
Prančič, razglednice in digitalna knjižnica

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Prančič, razglednice in digitalna knjižnica

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostvoščilnicedlibIvo Prančič