Poslušalka sprašuje, s čim naj začini govedino, ki jo bo spekla, da bo potem okusna jed. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj tega mesa ne peče v pečici, pač pa v ponvi oz. manjši posodi na štedilniku, tako da bi se peklo oziroma kuhalo v sopari. Pred peko meso pretakne s hamburško slanino ali vratovino. To narežemo na manjše, podolgovate koščke in damo zmrznit. Nato pa s koničastim nožem zataknemo vodoravno med vlakna. Dobro ga posolimo in na vroči maščobi opečemo, da dobi lepo rdečo barvo. Dodamo narezano čebulo, lovor, rožmarin, poper, brinjevo jagodo, narezan česen, rezine sveže ali zmrznjene paprike ... Ko je dobro opečeno, prilijemo malo tekočine in pokrito zmehčamo. Od vrste in starosti mesa je odvisen čas: od eno ure do ure in pol.
Poslušalka sprašuje, s čim naj začini govedino, ki jo bo spekla, da bo potem okusna jed. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj tega mesa ne peče v pečici, pač pa v ponvi oz. manjši posodi na štedilniku, tako da bi se peklo oziroma kuhalo v sopari. Pred peko meso pretakne s hamburško slanino ali vratovino. To narežemo na manjše, podolgovate koščke in damo zmrznit. Nato pa s koničastim nožem zataknemo vodoravno med vlakna. Dobro ga posolimo in na vroči maščobi opečemo, da dobi lepo rdečo barvo. Dodamo narezano čebulo, lovor, rožmarin, poper, brinjevo jagodo, narezan česen, rezine sveže ali zmrznjene paprike ... Ko je dobro opečeno, prilijemo malo tekočine in pokrito zmehčamo. Od vrste in starosti mesa je odvisen čas: od eno ure do ure in pol.
Naravne barve za pirhe, kako preprečimo zgago pri potici, kuhanje velikonočne šunke, jogurtovo pecivo, začimbe za govedino ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Naravne barve za pirhe, kako preprečimo zgago pri potici, kuhanje velikonočne šunke, jogurtovo pecivo, začimbe za govedino ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Za nekatere ni kosila brez juhe …
Potrebujemo: 30 dag fižola, 12 dag kranjske klobase, 1 korenček, 1 česen, timijan, 1 ½ l vode, majaron, svetlo prežganje: 1 žlica olja, 1 čebula
Fižol čim prej namočimo in ga v isti vodi pristavimo. Ko zavre, ga odcedimo in zalijemo s čim bolj toplo, vročo vodo. V juho damo kuhati tudi korenček in kranjsko klobaso. Ko začne vreti, dodamo začimbe in dišavnice, solimo pa proti koncu, da se prej skuha - hitreje se zmehča, če je namočen v mehko in mlačno vodo. Kuhal se bo okoli pol ure, povežemo ga s prepraženo čebulo, ki smo ji dodali paradižnikovo mezgo.
Klobaso vzamemo iz juhe in jo narežemo ter vrnemo v juho. Pred tem lahko po želji juho še zmiksamo.
Če fižola skuhamo preveč, ga lahko naslednji dan uporabimo v solati.
Za nekatere ni kosila brez juhe …
Potrebujemo: 30 dag fižola, 12 dag kranjske klobase, 1 korenček, 1 česen, timijan, 1 ½ l vode, majaron, svetlo prežganje: 1 žlica olja, 1 čebula
Fižol čim prej namočimo in ga v isti vodi pristavimo. Ko zavre, ga odcedimo in zalijemo s čim bolj toplo, vročo vodo. V juho damo kuhati tudi korenček in kranjsko klobaso. Ko začne vreti, dodamo začimbe in dišavnice, solimo pa proti koncu, da se prej skuha - hitreje se zmehča, če je namočen v mehko in mlačno vodo. Kuhal se bo okoli pol ure, povežemo ga s prepraženo čebulo, ki smo ji dodali paradižnikovo mezgo.
Klobaso vzamemo iz juhe in jo narežemo ter vrnemo v juho. Pred tem lahko po želji juho še zmiksamo.
Če fižola skuhamo preveč, ga lahko naslednji dan uporabimo v solati.
Poslušalka je prosila za recept za domač tatarski biftek: kateri kos mesa je najboljši in koliko časa se ga lahko hrani v hladilniku? Sestra Nikolina ji je odgovorila, da je najboljši kos mesa pljučna oz. ribica ali kare, ki je brez vsakih vlaken in kožic. Treba ga je zmleti ali zmiksati. V hladilniku ga lahko hrani (v posodi s čim manj zraka) 3-5 dni.
Peter z Laškega nam je zaupal svoj recept. Potrebujemo 16 dag mesa, 2 kavni žlički soli, 1 kavno žličko popra, 1/4 kavne žličke kumine, 1 kavno žličko mlete paprike, 2 kavni žlički limoninega soka, 4 kavne žličke nasekljane čebule, 3 kavne žličke nasekljanih kumaric, 1 kavno žličko nasekljanih kaper, 1/2 kavne žličke nasekljanih sardelnih filetov, 1/4 kavne žličke nasekljanih feferonov, 4 kavne žličke gorčice, 2 kapljici tabasca, 1 brizg konjaka. Meso na drobno nastrgamo ali pa ga zmiksamo v multipraktiku. Meso vzamemo ven in nato v multipraktik damo 2 veliki žlici hladnega olja in 1 rumenjak, nato pa v zgornjem vrstnem redu dodajamo začimbe ter skupaj zmešamo. Peter je še dodal, da lahko isto postopek ponovimo tudi, če želimo uporabiti npr. meso iz goveje juhe.
Poslušalka je prosila za recept za domač tatarski biftek: kateri kos mesa je najboljši in koliko časa se ga lahko hrani v hladilniku? Sestra Nikolina ji je odgovorila, da je najboljši kos mesa pljučna oz. ribica ali kare, ki je brez vsakih vlaken in kožic. Treba ga je zmleti ali zmiksati. V hladilniku ga lahko hrani (v posodi s čim manj zraka) 3-5 dni.
Peter z Laškega nam je zaupal svoj recept. Potrebujemo 16 dag mesa, 2 kavni žlički soli, 1 kavno žličko popra, 1/4 kavne žličke kumine, 1 kavno žličko mlete paprike, 2 kavni žlički limoninega soka, 4 kavne žličke nasekljane čebule, 3 kavne žličke nasekljanih kumaric, 1 kavno žličko nasekljanih kaper, 1/2 kavne žličke nasekljanih sardelnih filetov, 1/4 kavne žličke nasekljanih feferonov, 4 kavne žličke gorčice, 2 kapljici tabasca, 1 brizg konjaka. Meso na drobno nastrgamo ali pa ga zmiksamo v multipraktiku. Meso vzamemo ven in nato v multipraktik damo 2 veliki žlici hladnega olja in 1 rumenjak, nato pa v zgornjem vrstnem redu dodajamo začimbe ter skupaj zmešamo. Peter je še dodal, da lahko isto postopek ponovimo tudi, če želimo uporabiti npr. meso iz goveje juhe.
Zelenjavo narežemo, vmes pristavimo vodo. Ko zavre, vložimo zelenjavo, da čim prej zavre. Vre naj le toliko, da je mehka. Po želji dodamo začimbe ali dišave npr. lovorjev list in solimo, pred serviranjem še žlico vina ali domačega kisa, nazadnje pa, ko juha ne vre več, tudi narezan peteršilj. Juho lahko zgostimo, če v njej kuhamo krompir.
Zelenjavo narežemo, vmes pristavimo vodo. Ko zavre, vložimo zelenjavo, da čim prej zavre. Vre naj le toliko, da je mehka. Po želji dodamo začimbe ali dišave npr. lovorjev list in solimo, pred serviranjem še žlico vina ali domačega kisa, nazadnje pa, ko juha ne vre več, tudi narezan peteršilj. Juho lahko zgostimo, če v njej kuhamo krompir.
Letos je veliko drena, ima veliko vitamina C.
Poslušalka Majda je povedala, kako narediti marmelado. 1 kg drenovih plodov, 300 gramov sladkorja. Plodove operemo in posušimo - segrevamo na nizki temperaturi (60 stopinj) v pečici, da koščice odstopijo. Zmes spasiramo, dodamo sladkor in skuhamo do želene gostote. Po želji lahko dodamo jabolčno maso. Na koncu lahko dodamo muškatni orešček in limonino lupino. Dajemo v kozarce in ko se ohladi, zapremo. Druga poslušalka pa je povedala, kako narediti liker iz drena. 1 liter vode, 1,5 litra sadjevca, 5 dl 70 odstotnega alkohola, 3,5 kg svežega drena, 1 kg rjavega sladkorja, 1 žlička ekološke limone, 2 stroka cimeta, 1 strok vanilije, 1 zavitek vanilijeva sladkorja. To damo v večji kozarec in pustimo na toplem dobre 4 tedne. Precedimo skozi cedilo in gazo. Posebej zavremo vodo, dodamo začimbe in sladkor, ohladimo in pustimo stati 12 ur. Tako dodamo žganju, premešamo in pustimo stati še 3 ure, nato ga natočimo v čiste steklenice.
Letos je veliko drena, ima veliko vitamina C.
Poslušalka Majda je povedala, kako narediti marmelado. 1 kg drenovih plodov, 300 gramov sladkorja. Plodove operemo in posušimo - segrevamo na nizki temperaturi (60 stopinj) v pečici, da koščice odstopijo. Zmes spasiramo, dodamo sladkor in skuhamo do želene gostote. Po želji lahko dodamo jabolčno maso. Na koncu lahko dodamo muškatni orešček in limonino lupino. Dajemo v kozarce in ko se ohladi, zapremo. Druga poslušalka pa je povedala, kako narediti liker iz drena. 1 liter vode, 1,5 litra sadjevca, 5 dl 70 odstotnega alkohola, 3,5 kg svežega drena, 1 kg rjavega sladkorja, 1 žlička ekološke limone, 2 stroka cimeta, 1 strok vanilije, 1 zavitek vanilijeva sladkorja. To damo v večji kozarec in pustimo na toplem dobre 4 tedne. Precedimo skozi cedilo in gazo. Posebej zavremo vodo, dodamo začimbe in sladkor, ohladimo in pustimo stati 12 ur. Tako dodamo žganju, premešamo in pustimo stati še 3 ure, nato ga natočimo v čiste steklenice.
Uporabljamo jo lahko za juhe, za priloge (blitvo skuhamo in jo damo pražit), za nadeve (za palačinke, lazanje ...). Uporabimo lahko tudi stebla odrežemo in posebej skuhamo za solato. Vedno prav pride, če jedem iz blitve dodamo česen, poper, zelen peteršilj, mleko ... Oglasila se je poslušalka, ki pripravlja blitvine polpete: kuhana blitva, jajce, narezan sir, peteršilj in začimbe po okusu.
Uporabljamo jo lahko za juhe, za priloge (blitvo skuhamo in jo damo pražit), za nadeve (za palačinke, lazanje ...). Uporabimo lahko tudi stebla odrežemo in posebej skuhamo za solato. Vedno prav pride, če jedem iz blitve dodamo česen, poper, zelen peteršilj, mleko ... Oglasila se je poslušalka, ki pripravlja blitvine polpete: kuhana blitva, jajce, narezan sir, peteršilj in začimbe po okusu.
Kruh narežemo, dodamo začimbe in dišave, potresemo z žlico in pol moke, jajčno mleko. Naj bo prijetno vlažno, dobro premešamo in pokrijemo ter pustimo, da se dobro navlaži. Testo oblikujemo v cmoke. Najprej damo v vrelo vodo enega, da vidimo ali se razkuha ali ne. Če kaže na razkuhanje, maso raje dajmo na serviet, dobro zavijmo in skuhajmo. Lahko pa v vrelo vodo damo žlico moke (kot da bi delali podmet) in vanjo vlagajmo cmoke.
Kruh narežemo, dodamo začimbe in dišave, potresemo z žlico in pol moke, jajčno mleko. Naj bo prijetno vlažno, dobro premešamo in pokrijemo ter pustimo, da se dobro navlaži. Testo oblikujemo v cmoke. Najprej damo v vrelo vodo enega, da vidimo ali se razkuha ali ne. Če kaže na razkuhanje, maso raje dajmo na serviet, dobro zavijmo in skuhajmo. Lahko pa v vrelo vodo damo žlico moke (kot da bi delali podmet) in vanjo vlagajmo cmoke.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. april 2024 ob 05-ih
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.
V oddaji smo slišali:
Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju.