Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Informativni prispevki
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.
Informativni prispevki
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.
Informativni prispevki
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
Informativni prispevki
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
Informativni prispevki
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
Informativni prispevki
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
Moja zgodba
Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.
Naš pogled
V Našem pogledu se je sodelavka Maja Morela Čuk ozrla na dobro leto v katerem je prevzela vodenje Sobotne iskrice in na vse priložnosti, ki ji je ta oddaja ponudila vključno s sodelovanjem pri organizaciji letošnje Pustne Sobotne iskrice.
Doživetja narave
Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.
Kmetijska oddaja
Povzeli smo dogajanje na petkovem protestu kmetov in povabili na informativne dneve, ki se bodo odvijali prihodnji konec tedna.
Globine
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.
Kulturni utrinki
Združenje splošnih knjižnic je objavilo natečaj za naziv Branju prijazna občina 2026, ki poteka pod simboličnim geslom »Od Prešerna do Prešerna«. Na Kostanjevici v Novi Gorici pa so strokovnjaki odkrili, da je stenska poslikava milostne podobe Kostanjeviške Marije v resnici precej večja od oltarne niše, saj je njen del skrit pod kamnitim oltarjem in obodnimi ploščami.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.
Svetovalnica
10. februar je Dan varne rabe interneta. Sodelavec Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Tadej Hren je opozoril na nekatere nove spletne prevare, kako jih prepoznati in se zaščititi. Kaj je spletna prevara in kakšni so njeni cilji, najpogostejše oblike napadov. Na kaj moramo biti pozorni In najpomembnejše: komu prijaviti spletno prevaro?