Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Informativni prispevki
Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.
Informativni prispevki
Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.
Informativni prispevki
V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.
Informativni prispevki
V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.
Informativni prispevki
Odlo·itev o obrambnih referendumih je na politiki, odprte pa ostajojo razli·ne mo·nosti, je za na· radio poudaril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Pojasnil je, da bi vlada dokaj enostavno lahko izpeljala izstop iz NATA, vendar pa bi s tem dr·avi povzro·ila precej·njo ·kodo. Ta je nastala ·e zdaj, saj je NATO zavezni·tvo, ki temelji na zaupanju, to pa se s tak·nimi dejanji, kot so referendumi, izgublja.
Informativni prispevki
Odlo·itev o obrambnih referendumih je na politiki, odprte pa ostajojo razli·ne mo·nosti, je za na· radio poudaril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Pojasnil je, da bi vlada dokaj enostavno lahko izpeljala izstop iz NATA, vendar pa bi s tem dr·avi povzro·ila precej·njo ·kodo. Ta je nastala ·e zdaj, saj je NATO zavezni·tvo, ki temelji na zaupanju, to pa se s tak·nimi dejanji, kot so referendumi, izgublja.
Informativni prispevki
Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.
Informativni prispevki
Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.
Informativni prispevki
Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče.«
Informativni prispevki
Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče.«
Informativni prispevki
Po obstoječi zakonodaji na osnovnih šolah niso mogli izdati vzgojnega opomina, po novem zakonu pa bo to mogoče, prav tako se ga bo lahko preneslo v naslednje šolsko leto, saj bo veljavnost 12 mesecev. Učitelji bodo lahko preverili šolske torbe, če bodo sumili, da so v njej droge, alkohol ali podobne neumnosti, prav tako se uvajajo spremembe pri ocenjevanju, če so otroci veliko odsotni. O prednostih novele smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Mengeš Sašom Božičem.
Informativni prispevki
Po obstoječi zakonodaji na osnovnih šolah niso mogli izdati vzgojnega opomina, po novem zakonu pa bo to mogoče, prav tako se ga bo lahko preneslo v naslednje šolsko leto, saj bo veljavnost 12 mesecev. Učitelji bodo lahko preverili šolske torbe, če bodo sumili, da so v njej droge, alkohol ali podobne neumnosti, prav tako se uvajajo spremembe pri ocenjevanju, če so otroci veliko odsotni. O prednostih novele smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Mengeš Sašom Božičem.
Informativni prispevki
V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.
Informativni prispevki
V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.
Informativni prispevki
Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto.
Informativni prispevki
Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto.
Svetovalnica
Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta.
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.
Duhovna misel
Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.