Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Informativni prispevki
Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.
Informativni prispevki
Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.
Informativni prispevki
Inovativni dobavitelj elektrike SunContract bo novembra ukinil storitev neto meritev pri samooskrbnih sončnih elektrarnah, ker je država s spremembo pravil povzročila visoke stroške dobaviteljem. Podjetje je vložilo tožbo za 3,3 milijona evrov škode in uporabnikom svetuje prehod na baterijske sisteme ali zamenjavo dobavitelja, je povedal direktor podjetja Gregor Novak.
Informativni prispevki
Inovativni dobavitelj elektrike SunContract bo novembra ukinil storitev neto meritev pri samooskrbnih sončnih elektrarnah, ker je država s spremembo pravil povzročila visoke stroške dobaviteljem. Podjetje je vložilo tožbo za 3,3 milijona evrov škode in uporabnikom svetuje prehod na baterijske sisteme ali zamenjavo dobavitelja, je povedal direktor podjetja Gregor Novak.
Informativni prispevki
Slovenija se sooča z eno največjih stanovanjskih kriz, glavni razlog pa je po besedah poslanca SDS Andreja Poglajena napačna stanovanjska politika vlade Roberta Goloba, ki mlade sili v odvisnost od države. »Mladi potrebujejo lastna stanovanja, kjer so sami lastniki, ne pa državne miloščine,« poudarja.
V SDS predlagajo več ukrepov za izboljšanje položaja mladih: odpravo 20-odstotne lastne udeležbe pri posojilih, zvišanje jamstvenega kredita na 300.000 evrov, davčno olajšavo v višini 10 odstotkov letnega zneska posojila, oprostitev davka na promet nepremičnin za mlade do 38. leta ter znižanje davka na dolgoročne najeme na 10 odstotkov.
Poglajen je izpostavil tudi potrebo po poenostavitvi birokratskih postopkov in digitalizaciji pri pridobivanju gradbenih dovoljenj ter opozoril na »netransparentno in neracionalno« porabo javnega denarja, ki naj bi povzročila 2,5 milijarde evrov veliko proračunsko luknjo. »Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji, jim moramo omogočiti, da si zgradijo svoj dom,« je še dejal.
Informativni prispevki
Slovenija se sooča z eno največjih stanovanjskih kriz, glavni razlog pa je po besedah poslanca SDS Andreja Poglajena napačna stanovanjska politika vlade Roberta Goloba, ki mlade sili v odvisnost od države. »Mladi potrebujejo lastna stanovanja, kjer so sami lastniki, ne pa državne miloščine,« poudarja.
V SDS predlagajo več ukrepov za izboljšanje položaja mladih: odpravo 20-odstotne lastne udeležbe pri posojilih, zvišanje jamstvenega kredita na 300.000 evrov, davčno olajšavo v višini 10 odstotkov letnega zneska posojila, oprostitev davka na promet nepremičnin za mlade do 38. leta ter znižanje davka na dolgoročne najeme na 10 odstotkov.
Poglajen je izpostavil tudi potrebo po poenostavitvi birokratskih postopkov in digitalizaciji pri pridobivanju gradbenih dovoljenj ter opozoril na »netransparentno in neracionalno« porabo javnega denarja, ki naj bi povzročila 2,5 milijarde evrov veliko proračunsko luknjo. »Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji, jim moramo omogočiti, da si zgradijo svoj dom,« je še dejal.
Informativni prispevki
V Rimu poteka jubilejno romanjke katehetov in katehistinj ter njihovih dru·in. Dogodek je povezal duhovne vzgojitelje in u·itelje z vsega sveta, dopoldne jih je v avdienco sprejel pape· Leon XIV., jutri pa se bodo zdru·ili ·e pri sveti ma·i, ki jo bo daroval sveti o·e. Na romanju je tudi s. Magda Burger, ki je za na· radio spregovorila o tem, kaj za njihovo delo pomeni pape·eva spodbuda, pa tudi s kak·nimi izzivi so soo·eni pri svojem delu.
Informativni prispevki
V Rimu poteka jubilejno romanjke katehetov in katehistinj ter njihovih dru·in. Dogodek je povezal duhovne vzgojitelje in u·itelje z vsega sveta, dopoldne jih je v avdienco sprejel pape· Leon XIV., jutri pa se bodo zdru·ili ·e pri sveti ma·i, ki jo bo daroval sveti o·e. Na romanju je tudi s. Magda Burger, ki je za na· radio spregovorila o tem, kaj za njihovo delo pomeni pape·eva spodbuda, pa tudi s kak·nimi izzivi so soo·eni pri svojem delu.
Informativni prispevki
Slovenske ob·ine so na repu evropskih dr·av po avtonomiji financiranja, opozarja politologinja in strokovnjakinja za lokalno samoupravo dr. Simona Kukovi·. Ob tem je razo·arana, da dr·ava v ve· kot 30 letih ni bila sposobna urediti njihovega financiranja na na·in, da bi pokrilo vse stro·ke in bilo predvidljivo za ve· let naprej, ampak je zadeva prepu··ena vladi v dolo·enem obdobju.
Informativni prispevki
Slovenske ob·ine so na repu evropskih dr·av po avtonomiji financiranja, opozarja politologinja in strokovnjakinja za lokalno samoupravo dr. Simona Kukovi·. Ob tem je razo·arana, da dr·ava v ve· kot 30 letih ni bila sposobna urediti njihovega financiranja na na·in, da bi pokrilo vse stro·ke in bilo predvidljivo za ve· let naprej, ampak je zadeva prepu··ena vladi v dolo·enem obdobju.
Informativni prispevki
Postulatorji posameznih postopkov za svetniške kandidate oziroma njihovi namestniki so na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije, 21. 9. 2025, predstavili poročila, kako napredujejo posamezni postopki.
Informativni prispevki
Postulatorji posameznih postopkov za svetniške kandidate oziroma njihovi namestniki so na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije, 21. 9. 2025, predstavili poročila, kako napredujejo posamezni postopki.
Informativni prispevki
S koordinatorjem projekta Spletno oko, ki deluje na FDV, Andrejem Motlom, smo se pogovarjali po posvetu, ki so ga posvetili tej tematiki in na katerem so sodelovali tako policisti, kriminalisti, pravniki kot tudi predstavniki različnih drugih strok. Spolne zlorabe otrok na internetu se namreč povečujejo.
Informativni prispevki
S koordinatorjem projekta Spletno oko, ki deluje na FDV, Andrejem Motlom, smo se pogovarjali po posvetu, ki so ga posvetili tej tematiki in na katerem so sodelovali tako policisti, kriminalisti, pravniki kot tudi predstavniki različnih drugih strok. Spolne zlorabe otrok na internetu se namreč povečujejo.
Informativni prispevki
V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so na sobotnem kongresu vnovični mandat za vodenje stranke z več kot 98 odstotki podpore podelili premierju Robertu Golobu, ob tem pa že pogledujejo proti volitvam. Ocenjujejo, da so nanje pripravljeni in zatrjujejo, da v predvolilno obdobje stopajo enotno. Prepričani so, da lahko računajo na zanje pozitiven volilni izid. Za komentar o dogajanju smo poklicali politologa in profesorja dr. Mira Hačka.
Informativni prispevki
V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so na sobotnem kongresu vnovični mandat za vodenje stranke z več kot 98 odstotki podpore podelili premierju Robertu Golobu, ob tem pa že pogledujejo proti volitvam. Ocenjujejo, da so nanje pripravljeni in zatrjujejo, da v predvolilno obdobje stopajo enotno. Prepričani so, da lahko računajo na zanje pozitiven volilni izid. Za komentar o dogajanju smo poklicali politologa in profesorja dr. Mira Hačka.
Komentar tedna
Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.
Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.
Spoznanje več, predsodek manj
Dr. Ignacija Fridl Jarc in Ivo Piry sta spregovorila o koreninah narodovega drevesa. Slišali smo, kaj gradi našo identiteto, kako tukaj pomagajo odločitve politike in kakšen razmislek nam ponuja 80- letnica konca 2. svetovne vojne in različne slovesnosti ob njej.
Sol in luč
»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.
Duhovna misel
Grant Teaff, nekdanji glavni nogometni trener na univerzi, v svoji knjigi Verujem, pripoveduje zanimivo zgodbo, ki govori o mladem fantu, ki je bil ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kmetijska oddaja
Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.
Radijski roman
Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža.
Ana T. S., založba Ognjišče
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA
0:28:42_Peter Kraus - Sweety
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE
1:26:48_The Kelly Family - An Angel
Via positiva
Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.