Evropski parlament med trgovinskimi pritiski in obrambo kmeta. Komentar poslanke Romane Tomc

V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.

Trump v Davosu: Le ZDA lahko branijo Grenlandijo. Komentar dr. Farisa Kočana.

Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.

Teden molitve za edinost kristjanov - Silvester Gaberšček

Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja.  Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi. 

P. Tomaž Majcen: Grenlandija ni stvar, ki bi jo kdo lahko samo »kupil« ali prevzel

V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.

Škof Jurij Bizjak o Silvestru Čuku

Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-

Božo Rustja o Silvestru Čuku

Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.

Obletnice druge svetovne vojne, kot sta Dražgoše in Pohorski bataljon kot orodje predvolilnega boja

Zgodovinar dr. Renato Podbersič je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril, da letošnje spominske slovesnosti, povezane z dogodki druge svetovne vojne, vse bolj dobivajo izrazit politični in predvolilni značaj. Izpostavil je spominsko slovesnost ob 83. obletnici poslednjega boja Pohorski bataljon ter osrednjo slovesnost ob 84. obletnici dražgoške bitke, na katerih bo imel slavnostni nagovor predsednik vlade Robert Golob.

Po njegovih besedah takšno poudarjanje dogodkov iz druge svetovne vojne ni naključno. Slovenija je že vstopila v predvolilno obdobje, v katerem se po njegovem mnenju znova odpira kulturni boj, saj vlada nima veliko oprijemljivih vsebinskih dosežkov, s katerimi bi lahko nagovarjala volivce.

Dražgoše kot politični mit

Podbersič je bil posebej kritičen do vsakoletnega obeleževanja dražgoške bitke, ki jo je označil za mit, ki se kljub desetletjem raziskav, dostopnim virom in objavljenimi dejstvi sistematično ohranja in utrjuje. Opozoril je, da danes razpolagamo z dokumenti partizanske strani, nemškega okupatorja in pričevanji domačinov, ki dogajanje postavljajo v povsem drugačno luč od tiste, ki jo vsako leto predstavljajo slavnostni govori.

Po njegovem mnenju je govorjenje o »veličastni zmagi« zgodovinsko nevzdržno. Šlo je za vojaški poraz, ki je imel za posledico katastrofalno maščevanje nad civilnim prebivalstvom. Nemški okupator je po bitki ustrelil 46 domačinov, vas porušil, ženske in otroke pa izgnal v taborišča. V samem boju je padlo 26 nemških vojakov, še eden je pozneje umrl v vojaški bolnišnici, in devet partizanov, kar po Podbersičevih besedah nikakor ne potrjuje teze o veliki partizanski zmagi.

Odgovornost vodstva in zamolčana dejstva

Zgodovinar je opozoril tudi na dejstvo, da so domačini partizane prosili, naj se umaknejo iz vasi na Jelovico, s čimer bi se izognili neposrednemu maščevanju okupatorja. Partizansko vodstvo se za to ni odločilo in je sprejelo frontalni boj z bistveno močnejšim sovražnikom, za katerega ni bilo ne številčno ne vojaško pripravljeno.

Podbersič je poudaril, da so bili takratni voditelji zaslepljeni z napačno presojo razmer v vojni, saj so po nemškem porazu pred Moskvo verjeli, da se vojna hitro končuje. Ta zmotna ocena je po njegovem mnenju neposredno prispevala k tragediji v Dražgošah. Ob tem je dodal, da se dogodki, kjer so partizani dejansko dosegli vojaške uspehe, kot je recimo napad iz zasede in zmaga Cankarjevega bataljona sredi decembra 1941 v Rovtah na Gorenjskem, danes ne izpostavljajo, saj ne ustrezajo političnemu simbolnemu naboju Dražgoš.

Instrumentalizacija zgodovine

Po Podbersičevih besedah je nadaljnje poveličevanje Dražgoš oblika sprenevedanja in politične instrumentalizacije zgodovine, ki se še posebej okrepi v predvolilnem času. Ob tem je opozoril, da takšna raba preteklosti pomeni tudi neiskren odnos do civilnih žrtev in vseh, ki so trpeli zaradi totalitarnega nasilja.

Filip Terčelj – žrtev dveh totalitarizmov

V nadaljevanju pogovora se je zgodovinar dotaknil tudi 80. obletnice nasilne smrti duhovnika in narodnega buditelja Filipa Terčelj. Poudaril je, da gre za eno najvidnejših primorskih osebnosti med obema vojnama, ki je delovala na verskem, kulturnem, socialnem in narodnem področju ter zapustila bogato pesniško dediščino.

Terčelj je bil po njegovih besedah najprej žrtev fašističnega nasilja na Primorskem, po vojni pa še povojnega komunističnega režima. Januarja 1946 sta bila z duhovnikom Franc Krašna zahrbtno umorjena v Štulčevi grapi pri Davči, več kot pol leta po koncu vojne. Podbersič je poudaril, da je bil Terčelj dolga desetletja potisnjen na rob kolektivnega spomina.

Pot k celovitejšemu soočenju s preteklostjo

Zgodovinar je ob koncu izrazil prepričanje, da so spominske slovesnosti ob Terčelju pomemben korak k bolj poštenemu in celovitemu razumevanju slovenske zgodovine. Po njegovem mnenju je prav soočenje z dejstvi, brez mitov in ideoloških olepšav, edina pot k zreli družbi in odgovornemu odnosu do preteklosti.