Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Doživetja narave

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Mladoskop

VEČ ...|31. 10. 2025
Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

mladiduhovnostnarava

Mladoskop

Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

VEČ ...|31. 10. 2025
Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

Nataša LičenMaja Morela Čuk

mladiduhovnostnarava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 10. 2025
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

VEČ ...|28. 10. 2025
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Doživetja narave

VEČ ...|24. 10. 2025
Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

planinstvosladkorna bolezenmotivacijamladinaravaSPPslovenska transverzala

Doživetja narave

Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

VEČ ...|24. 10. 2025
Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Blaž Lesnik

planinstvosladkorna bolezenmotivacijamladinaravaSPPslovenska transverzala

Svetovalnica

VEČ ...|23. 10. 2025
Trajnostna moda

V želji, da bi bili del zgodbe, ki gradi boljši svet, smo k pogovoru povabili izr. prof. dr. Marijo Gorjanc, strokovnjakinjo za tekstilno kemijo in trajnostne inovacije. Kako kupovati oblačila, ki so do okolja odgovornejša, oblačila, ki so tudi za nas in naše zdravje ter počutje boljša izbira? Kaj pomenijo oznake in certifikati na tekstilu, kaj pomeni trajnostna moda in kolikšno odgovornost - ki se je morda ne zavedamo dovolj, prevzamemo s pogostimi nakupi oblačil, s tako imenovano hitro modo? 

Trajnostna moda

V želji, da bi bili del zgodbe, ki gradi boljši svet, smo k pogovoru povabili izr. prof. dr. Marijo Gorjanc, strokovnjakinjo za tekstilno kemijo in trajnostne inovacije. Kako kupovati oblačila, ki so do okolja odgovornejša, oblačila, ki so tudi za nas in naše zdravje ter počutje boljša izbira? Kaj pomenijo oznake in certifikati na tekstilu, kaj pomeni trajnostna moda in kolikšno odgovornost - ki se je morda ne zavedamo dovolj, prevzamemo s pogostimi nakupi oblačil, s tako imenovano hitro modo? 

svetovanjezdravjedružbaokoljenarava

Svetovalnica

Trajnostna moda

V želji, da bi bili del zgodbe, ki gradi boljši svet, smo k pogovoru povabili izr. prof. dr. Marijo Gorjanc, strokovnjakinjo za tekstilno kemijo in trajnostne inovacije. Kako kupovati oblačila, ki so do okolja odgovornejša, oblačila, ki so tudi za nas in naše zdravje ter počutje boljša izbira? Kaj pomenijo oznake in certifikati na tekstilu, kaj pomeni trajnostna moda in kolikšno odgovornost - ki se je morda ne zavedamo dovolj, prevzamemo s pogostimi nakupi oblačil, s tako imenovano hitro modo? 

VEČ ...|23. 10. 2025
Trajnostna moda

V želji, da bi bili del zgodbe, ki gradi boljši svet, smo k pogovoru povabili izr. prof. dr. Marijo Gorjanc, strokovnjakinjo za tekstilno kemijo in trajnostne inovacije. Kako kupovati oblačila, ki so do okolja odgovornejša, oblačila, ki so tudi za nas in naše zdravje ter počutje boljša izbira? Kaj pomenijo oznake in certifikati na tekstilu, kaj pomeni trajnostna moda in kolikšno odgovornost - ki se je morda ne zavedamo dovolj, prevzamemo s pogostimi nakupi oblačil, s tako imenovano hitro modo? 

Nataša Ličen

svetovanjezdravjedružbaokoljenarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 10. 2025
Večjim ekološkim kmetijam na voljo nov razpis za naložbe v razvoj

Predmet podpore so naložbe, ki prispevajo k razvoju ekološke pridelave in prireje, med drugim

   • nakup kmetijske mehanizacije in ureditev objektov za njeno shranjevanje,
   • postavitev rastlinjakov z možnostjo izgradnje vodnih virov, namakalnih sistemov ter pridobivanja energije iz obnovljivih virov,
   • ureditev trajnih nasadov z dodatnimi naložbami v zaščitne sisteme in mehanizacijo.

Večjim ekološkim kmetijam na voljo nov razpis za naložbe v razvoj

Predmet podpore so naložbe, ki prispevajo k razvoju ekološke pridelave in prireje, med drugim

   • nakup kmetijske mehanizacije in ureditev objektov za njeno shranjevanje,
   • postavitev rastlinjakov z možnostjo izgradnje vodnih virov, namakalnih sistemov ter pridobivanja energije iz obnovljivih virov,
   • ureditev trajnih nasadov z dodatnimi naložbami v zaščitne sisteme in mehanizacijo.

naravakmetijstvoEKO

Minute za kmetijstvo in podeželje

Večjim ekološkim kmetijam na voljo nov razpis za naložbe v razvoj

Predmet podpore so naložbe, ki prispevajo k razvoju ekološke pridelave in prireje, med drugim

   • nakup kmetijske mehanizacije in ureditev objektov za njeno shranjevanje,
   • postavitev rastlinjakov z možnostjo izgradnje vodnih virov, namakalnih sistemov ter pridobivanja energije iz obnovljivih virov,
   • ureditev trajnih nasadov z dodatnimi naložbami v zaščitne sisteme in mehanizacijo.

VEČ ...|22. 10. 2025
Večjim ekološkim kmetijam na voljo nov razpis za naložbe v razvoj

Predmet podpore so naložbe, ki prispevajo k razvoju ekološke pridelave in prireje, med drugim

   • nakup kmetijske mehanizacije in ureditev objektov za njeno shranjevanje,
   • postavitev rastlinjakov z možnostjo izgradnje vodnih virov, namakalnih sistemov ter pridobivanja energije iz obnovljivih virov,
   • ureditev trajnih nasadov z dodatnimi naložbami v zaščitne sisteme in mehanizacijo.

Robert Božič

naravakmetijstvoEKO

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

svetovanjenarava

Doživetja narave

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|1. 11. 2025
Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Radio Ognjišče

spominživljenje. zlatomašnikmiro šlibar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|4. 11. 2025
Bankovci

Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Bankovci

Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 11. 2025
Nuška Drašček o vlogi v operi Devica Orleanska

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana bo v naslednjih dneh na sporedu opera Petra Iljiča Čajkovskega Devica Orleanska. Glavno vlogo v alternaciji poje sopranistka Nuška Drašček, ki je o predstavi spregovorila v oddaji Kulturni utrinki.

Nuška Drašček o vlogi v operi Devica Orleanska

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana bo v naslednjih dneh na sporedu opera Petra Iljiča Čajkovskega Devica Orleanska. Glavno vlogo v alternaciji poje sopranistka Nuška Drašček, ki je o predstavi spregovorila v oddaji Kulturni utrinki.

Jože Bartolj

kulturaglasbaDevica OrleanskaNuška DraščekSNG Opera in balet Ljubljana

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 11. 2025
Zakaj se kruh drobi?

Poklicala je poslušalka, ki se je kruh naslednji dan po peki drobi. Sestra Nikolina je svetovala, naj testu doda še nekaj žlic tekočine (mleko ali voda z mlekom). Če je moka polbela, je še toliko bolj pomembno, da je dovolj tekočine v testu. Narediti moramo prijetno testo, skoraj  kot bi delali potico. Testo naj vzhaja in nato naj ga oblikuje v štručko ali pa da v modelček. Bolje je, če testo vzhaja dvakrat ali pa celo trikrat. Tako bo kruh mehkejši, bolj puhat. Ne pozabimo ga zabelit z žlico olivnega olja ali z maslom.

Zakaj se kruh drobi?

Poklicala je poslušalka, ki se je kruh naslednji dan po peki drobi. Sestra Nikolina je svetovala, naj testu doda še nekaj žlic tekočine (mleko ali voda z mlekom). Če je moka polbela, je še toliko bolj pomembno, da je dovolj tekočine v testu. Narediti moramo prijetno testo, skoraj  kot bi delali potico. Testo naj vzhaja in nato naj ga oblikuje v štručko ali pa da v modelček. Bolje je, če testo vzhaja dvakrat ali pa celo trikrat. Tako bo kruh mehkejši, bolj puhat. Ne pozabimo ga zabelit z žlico olivnega olja ali z maslom.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|4. 11. 2025
Kako pomagati svojcem z demenco?

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Kako pomagati svojcem z demenco?

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Blaž Lesnik

demencaalzheimerjeva bolezenzdravjesvetovanje. montessori

Duhovna misel

VEČ ...|4. 11. 2025
Bankovci

Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Bankovci

Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost