Zakladi naše dediščine
V sklopu Društva univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec deluje študijska skupina Kvačkanje. V sodelovanju z območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so pripravili razstavo kvačkanih del. Pogovarjali smo se z mentorico Magdo Nicoletti.
Zakladi naše dediščine
V sklopu Društva univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec deluje študijska skupina Kvačkanje. V sodelovanju z območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so pripravili razstavo kvačkanih del. Pogovarjali smo se z mentorico Magdo Nicoletti.
Kmetijska oddaja
Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.
Kmetijska oddaja
Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.
Doživetja narave
Tokrat smo opazovanje nočnega neba povezali s preživetjem v naravi. Obojega se namreč z delavnicami in tabori za učence loteva učitelj Bela Szomi iz Osnovne šole Domžale. Povedal je tudi, kako se je lotil postavitve observatorija v Šalovcih na Goričkem, ki ga bodo z učenci upravljali na daljavo.
Doživetja narave
Tokrat smo opazovanje nočnega neba povezali s preživetjem v naravi. Obojega se namreč z delavnicami in tabori za učence loteva učitelj Bela Szomi iz Osnovne šole Domžale. Povedal je tudi, kako se je lotil postavitve observatorija v Šalovcih na Goričkem, ki ga bodo z učenci upravljali na daljavo.
Zakladi naše dediščine
Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.
Zakladi naše dediščine
Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.
Kmetijska oddaja
Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.
Kmetijska oddaja
Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.
Doživetja narave
Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.
Doživetja narave
Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.
Zakladi naše dediščine
Ob dnevu slovenskega športa smo spomnili na pomembno nacionalno kulturno dediščino, na bloško smučanje in ob nedavnem Mihaelovem sejmu, ki je na planoti velik praznik, še na bloškega vola. Bloška planota je poznana tudi po letalstvu, krompirju in dialektu. Pogovarjali smo se z Ireno Škrabec in Matejem Pakižem.
Zakladi naše dediščine
Ob dnevu slovenskega športa smo spomnili na pomembno nacionalno kulturno dediščino, na bloško smučanje in ob nedavnem Mihaelovem sejmu, ki je na planoti velik praznik, še na bloškega vola. Bloška planota je poznana tudi po letalstvu, krompirju in dialektu. Pogovarjali smo se z Ireno Škrabec in Matejem Pakižem.
Kmetijska oddaja
Povzeli smo dogajanje na seji Odbora za kmetijstvo, povezano z epidemijo bolezni modrikastega jezika. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar, svetoval o setvi ozimin.
Kmetijska oddaja
Povzeli smo dogajanje na seji Odbora za kmetijstvo, povezano z epidemijo bolezni modrikastega jezika. V drugem delu pa je mag. Jože Mohar, svetoval o setvi ozimin.
Za življenje
Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih.
Sol in luč
Psihologinja, ki je v rožnem vencu našla način, kako se soočiti s tesnobo, raziskava, ki potrjuje, da je Rožni venec lahko tudi oblika terapije in Kanadčana, ki sta prodala uspešno podjetje in luksuz zamenjala za Medžugorje!
Tokrat smo prebrali tri prispevke s spletne strani Aleteia.si, ki govorijo o moči te preproste molitve.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo.
Radijski roman
Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.
Ana S. T., založba Ognjišče
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini in k reševanju uganke:
0:03:59_IVICA ŠERFEZI - ZBOGOM MARIJA
0:06:55_BETI JURKOVIČ - PRODAJALKA CVETJA
0:09:27_SMOKIE - LAY BACK IN THE ARMS OF SOMEONE
0:13:01_EDVIN FLISER - STARI ZVONIK
0:16:17_Fausto Leali - A Chi
0:20:25_Nicole - Ein Bißchen Frieden
0:24:37_Irena Tratnik - Malo Miru
0:28:18_CLIFF RICHARD - CONGRATULATIONS
0:42:13_ČUDEŽNA POLJA - CVETJE V JESENI
0:45:30_Celine Dion - Damour Ou Damitie
0:50:42_Beatles - Please Mr. Postman
0:53:28_FARAONI - MI LJUDJE SMO KOT MORJE
0:58:17_PRO ARTE - LOLA
1:01:33_PETER KENT - ITS A REAL GOOD FEELING
1:05:50_PEPEL IN KRI - KOT NEKDO KI IMEL ME BO RAD
1:10:17_Andrea Bocelli - Because We Believe
1:16:34_TEREZA KESOVIJA - NONO MOJ DOBRI NONO
1:20:10_ROD STEWART - HAVE YOU EVER SEEN THE RAIN
1:23:02_PRETENDERS - HYMN TO HER
1:28:09_ALENKA PINTERIČ - POVABI SREČO
Via positiva
Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.