Komentar tedna

VEČ ...|18. 4. 2025
Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

komentar

Komentar tedna

Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

VEČ ...|18. 4. 2025
Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

dr. Andreja Eržen Firšt

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|17. 4. 2025
Bojan Ravbar: Vidim, da svet čaka

Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.

Bojan Ravbar: Vidim, da svet čaka

Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.

komentar

Komentar Družina

Bojan Ravbar: Vidim, da svet čaka

Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.

VEČ ...|17. 4. 2025
Bojan Ravbar: Vidim, da svet čaka

Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.

Bojan Ravbar

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 4. 2025
Erika Ašič: Kaj storim jaz? 

Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.

Erika Ašič: Kaj storim jaz? 

Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Kaj storim jaz? 

Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.

VEČ ...|16. 4. 2025
Erika Ašič: Kaj storim jaz? 

Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Naš pogled

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Naš pogled

Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

Damijana Medved

komentarumetna inteligencaChatGPTavtentičnostjezikVelika nočOljska goraduhovnostbranjeJeruzalemDamijana Medved

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 4. 2025
Jan Zobec - Dobrohoten namig predsednici republike

Jan Zobec - Dobrohoten namig predsednici republike

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Jan Zobec - Dobrohoten namig predsednici republike
VEČ ...|14. 4. 2025
Jan Zobec - Dobrohoten namig predsednici republike

Jan Zobec

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|11. 4. 2025
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

komentarMarxkulturna revolucijaideologija delasrednji razredpotrošništvowokeinkluzijaidentitetna politikaprogresizemkatolištvo

Komentar tedna

Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

VEČ ...|11. 4. 2025
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep

komentarMarxkulturna revolucijaideologija delasrednji razredpotrošništvowokeinkluzijaidentitetna politikaprogresizemkatolištvo

Komentar Družina

VEČ ...|10. 4. 2025
Andrej Marko Poznič: Kosti na vesti morilcev

Ni je besede, ki bi lahko opravičila slike z vrečami kosti pobitih. Vsak bo vprašal, »zakaj«, in vsak vidi, da ni prav.

Andrej Marko Poznič: Kosti na vesti morilcev

Ni je besede, ki bi lahko opravičila slike z vrečami kosti pobitih. Vsak bo vprašal, »zakaj«, in vsak vidi, da ni prav.

komentar

Komentar Družina

Andrej Marko Poznič: Kosti na vesti morilcev

Ni je besede, ki bi lahko opravičila slike z vrečami kosti pobitih. Vsak bo vprašal, »zakaj«, in vsak vidi, da ni prav.

VEČ ...|10. 4. 2025
Andrej Marko Poznič: Kosti na vesti morilcev

Ni je besede, ki bi lahko opravičila slike z vrečami kosti pobitih. Vsak bo vprašal, »zakaj«, in vsak vidi, da ni prav.

Andrej Marko Poznič

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 4. 2025
Vera Mejak: Vlada jemlje, ne vrača. Najbolj trpijo upokojenci.

Po daljšem času je pred mikrofon Radia Ognjišče stopila nekdanja finančnica, pravnica in nekdanja vodja Direkcije narodne banke Slovenije, Vera Mejak. V svojem značilnem slogu je brez olepševanja spregovorila o razmerah v Sloveniji, kritično ocenila aktualno politično in finančno stanje ter opozorila na pomanjkanje odgovornosti in integritete med oblastniki.

Vera Mejak: Vlada jemlje, ne vrača. Najbolj trpijo upokojenci.

Po daljšem času je pred mikrofon Radia Ognjišče stopila nekdanja finančnica, pravnica in nekdanja vodja Direkcije narodne banke Slovenije, Vera Mejak. V svojem značilnem slogu je brez olepševanja spregovorila o razmerah v Sloveniji, kritično ocenila aktualno politično in finančno stanje ter opozorila na pomanjkanje odgovornosti in integritete med oblastniki.

infopogovorvera mejakpolitikakomentar

Informativni prispevki

Vera Mejak: Vlada jemlje, ne vrača. Najbolj trpijo upokojenci.

Po daljšem času je pred mikrofon Radia Ognjišče stopila nekdanja finančnica, pravnica in nekdanja vodja Direkcije narodne banke Slovenije, Vera Mejak. V svojem značilnem slogu je brez olepševanja spregovorila o razmerah v Sloveniji, kritično ocenila aktualno politično in finančno stanje ter opozorila na pomanjkanje odgovornosti in integritete med oblastniki.

VEČ ...|10. 4. 2025
Vera Mejak: Vlada jemlje, ne vrača. Najbolj trpijo upokojenci.

Po daljšem času je pred mikrofon Radia Ognjišče stopila nekdanja finančnica, pravnica in nekdanja vodja Direkcije narodne banke Slovenije, Vera Mejak. V svojem značilnem slogu je brez olepševanja spregovorila o razmerah v Sloveniji, kritično ocenila aktualno politično in finančno stanje ter opozorila na pomanjkanje odgovornosti in integritete med oblastniki.

Radio Ognjišče

infopogovorvera mejakpolitikakomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|18. 4. 2025
Misli Piera Giorgia Frassatija na veliki petek

4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.

Misli Piera Giorgia Frassatija na veliki petek

4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.

Blaž Lesnik

gorenaravaPier Giorgo Frassatimladi

Pogovor o

VEČ ...|16. 4. 2025
Doživljanje velikonočne skrivnosti ob podpori umetnosti

V tokratni oddaji smo se osredotočili na veliki teden in vse, kar se dogaja v njem oziroma na doživljanje svetega tridnevja skozi prizmo umetnosti. Kako nas pri doživljanju skrivnosti Odrešenja lahko spodbujajo glasba, slikarstvo in literatura. O tem so spregovorili komparativistka dr. Ignacija Fridl Jarc, slikar Lojze Čemažar in basbaritonist Marko Fink.

Doživljanje velikonočne skrivnosti ob podpori umetnosti

V tokratni oddaji smo se osredotočili na veliki teden in vse, kar se dogaja v njem oziroma na doživljanje svetega tridnevja skozi prizmo umetnosti. Kako nas pri doživljanju skrivnosti Odrešenja lahko spodbujajo glasba, slikarstvo in literatura. O tem so spregovorili komparativistka dr. Ignacija Fridl Jarc, slikar Lojze Čemažar in basbaritonist Marko Fink.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2025
Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Radio Ognjišče

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|13. 4. 2025
Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaPavla Kovač Škraba

Doživetja narave

VEČ ...|18. 4. 2025
Misli Piera Giorgia Frassatija na veliki petek

4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.

Misli Piera Giorgia Frassatija na veliki petek

4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.

Blaž Lesnik

gorenaravaPier Giorgo Frassatimladi

Komentar tedna

VEČ ...|18. 4. 2025
Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

dr. Andreja Eržen Firšt

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|18. 4. 2025
Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 4. 2025
Brezglutenska potica

Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potico. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da sicer iz te moke dela tudi kruh in tako se jo uporabi tudi za potico. Mogoče potica ne bo tako mehka, kot iz bele moke, drugačno bo tudi vzhajanje, razvaljati mora z občutkom. Brezglutenska moka je namreč bolj lepljiva. Zato naj tudi prilagodi nadev, pri zavijanju pa naj si pomaga s prtom. Lahko pa jo razvalja kar na peki papirju. Ker se testo prijema rok, naj bodo le te mokre. Uporabi naj toliko sladkorja, kolikor lahko, a sladkor daje barvo potici in njeni skorji. Pečemo kot običajno pri 190 stopinjah. Poslušalka Anamarija pa je povedala, da pripravlja potico iz ½ kg brezglutenske moke (uporablja Schärovo moko), doda še ½ litra mleka, 1,5 dag kvasa, 1 žličko soli, 5 dag masla, 2 rumenjaka, vanilin sladkor, 1 žlico sladkorja. Naredi jo kot običajno potico. Mogoče je testo malenkost mehkejše in se ti na začetku zdi, da ne bo nič iz tega nastalo.  A če dobro umesimo in dobro vzhaja, bo nastal dober izdelek, ki se bo tudi lepo valjal. Peče jo pri 180 stopinjah 45 do 50 minut, proti koncu jo premaže z jajcem, sicer se ji zdi, da je potica preveč temna. Za nadev uporabi 40 dag orehov, 2 žlici brezglutenskih drobtin itd. ... 

Brezglutenska potica

Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potico. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da sicer iz te moke dela tudi kruh in tako se jo uporabi tudi za potico. Mogoče potica ne bo tako mehka, kot iz bele moke, drugačno bo tudi vzhajanje, razvaljati mora z občutkom. Brezglutenska moka je namreč bolj lepljiva. Zato naj tudi prilagodi nadev, pri zavijanju pa naj si pomaga s prtom. Lahko pa jo razvalja kar na peki papirju. Ker se testo prijema rok, naj bodo le te mokre. Uporabi naj toliko sladkorja, kolikor lahko, a sladkor daje barvo potici in njeni skorji. Pečemo kot običajno pri 190 stopinjah. Poslušalka Anamarija pa je povedala, da pripravlja potico iz ½ kg brezglutenske moke (uporablja Schärovo moko), doda še ½ litra mleka, 1,5 dag kvasa, 1 žličko soli, 5 dag masla, 2 rumenjaka, vanilin sladkor, 1 žlico sladkorja. Naredi jo kot običajno potico. Mogoče je testo malenkost mehkejše in se ti na začetku zdi, da ne bo nič iz tega nastalo.  A če dobro umesimo in dobro vzhaja, bo nastal dober izdelek, ki se bo tudi lepo valjal. Peče jo pri 180 stopinjah 45 do 50 minut, proti koncu jo premaže z jajcem, sicer se ji zdi, da je potica preveč temna. Za nadev uporabi 40 dag orehov, 2 žlici brezglutenskih drobtin itd. ... 

Matjaž Merljak

kuhajmo