Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Pogovor o
Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.
Pogovor o
Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.
Informativni prispevki
Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.
Informativni prispevki
Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.
Informativni prispevki
Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.
Informativni prispevki
Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.
Svetovalnica
Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret.
Svetovalnica
Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret.
Informativni prispevki
»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.
Informativni prispevki
»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.
Svetovalnica
Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.
Svetovalnica
Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Pogovor o
30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade.
Pogovor o
30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade.
Komentar Domovina.je
Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Svetovalnica
Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk.
Svetovalnica
Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk.
Informativne oddaje
Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.
Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.
Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.
Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.
Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.
Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.
Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.
Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.
ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.
Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.
Informativne oddaje
Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.
Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.
Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.
Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.
Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.
Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.
Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.
Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.
ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.
Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Informativni prispevki
Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.
Informativni prispevki
Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.
Pogovor o
Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom.
Pogovor o
Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom.
Informativni prispevki
Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.
Informativni prispevki
Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.
Informativni prispevki
Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.
Informativni prispevki
Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.
Mladoskop
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Mladoskop
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Informativni prispevki
V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.
Informativni prispevki
V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.
Informativni prispevki
Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.
Informativni prispevki
Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.
Naš pogled
Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.
Naš pogled
Ljudje večinoma napačno dojemamo Božjokazen. To v našem svetu dojemamo v časovnem sosledju, v Božjilogiki pa se dogaja v sedanjosti. Torej ni sosledja - najprej greh,potem kazen. Storjena napaka že vsebuje tudi posledice, ki jih natodojamemo kot kazen. Če vozimo prehitro, če živimo nezdravo,skratka, če ne upoštevamo pravil, računajmo na posledice.
Spoznanje več, predsodek manj
Z nami je bil naš redni gost p. Branko Cestnik. Najprej smo spregovorili o korakih za leto 2021, osrednja tema pa je bila razmislek o cepljenju. Že Slomšek je pridigal, da se je potrebno cepiti, ko pride do takšne situacije.
Spoznanje več, predsodek manj
Z nami je bil naš redni gost p. Branko Cestnik. Najprej smo spregovorili o korakih za leto 2021, osrednja tema pa je bila razmislek o cepljenju. Že Slomšek je pridigal, da se je potrebno cepiti, ko pride do takšne situacije.
Komentar tedna
Opustitev tradicionalnihmeril povzroča kulturni razkroj, posledica tega je zmešnjavavrednot, v kateri je prva žrtev identiteta: osebna, družinska,nacionalna in verska. S pesimizmom je medepidemijo okužen velik del prebivalstva – upravičeno alineupravičeno. V tem zlahka prepoznamo namerno netenjenezadovoljstva, s katerim skuša levica nelegitimno prevzeti oblast.
Komentar tedna
Informativni prispevki
Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.
Informativni prispevki
Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.
Informativni prispevki
V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.
Informativni prispevki
V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.
Informativni prispevki
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.
Informativni prispevki
Svetovalnica
Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.
Svetovalnica
Informativni prispevki
Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.
Informativni prispevki
Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.
Ostanimo povezani
Ob rojstvu je človeško bitje nebogljeno in potrebuje, da ga odrasli sprejmejo in mu nudijo vse, kar je potrebno za dostojno življenje. Morda nas ob božični skrivnosti vedno znova preseneča dejstvo, da je Bog, ki je vsemogočen in po čigar volji je vse ustvarjeno, prišel na svet kot nebogljen dojenček. A to še ni vse ...
Ostanimo povezani
Ob rojstvu je človeško bitje nebogljeno in potrebuje, da ga odrasli sprejmejo in mu nudijo vse, kar je potrebno za dostojno življenje. Morda nas ob božični skrivnosti vedno znova preseneča dejstvo, da je Bog, ki je vsemogočen in po čigar volji je vse ustvarjeno, prišel na svet kot nebogljen dojenček. A to še ni vse ...
Vabilo na pot
Nekaj gibalnim spodbudam ste tudi tokrat lahko prisluhnili v covid različici.
Vabilo na pot
Informativni prispevki
Informativni prispevki
Informativni prispevki
Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!
Informativni prispevki
Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!
Pogovor o
December je čas, ko se vrata kulturnih ustanov ponavadi še bolj na široko odprejo, a letos ni tako. Po številnih državah so zastali glasbeni projekti, utihnili koncerti, ugasnile odrske luči, odpadli sejemski dogodki. Glasbeno dogajanje je prešlo na net ali pa preprosto čaka na boljše čase. V oddaji Pogovor o smo gostili direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski, Urško Bittner Pipan pomočnico direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca in Klemna Ramovša, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Sevicq Brežice. Poklicali smo tudi direktorico Narodne galerije dr. Barbaro Jaki. V ljubljanski Operi, celjskem gledališču in Mestnem gledališču Ljubljanskem se povabilu niso odzvali.
Pogovor o
December je čas, ko se vrata kulturnih ustanov ponavadi še bolj na široko odprejo, a letos ni tako. Po številnih državah so zastali glasbeni projekti, utihnili koncerti, ugasnile odrske luči, odpadli sejemski dogodki. Glasbeno dogajanje je prešlo na net ali pa preprosto čaka na boljše čase. V oddaji Pogovor o smo gostili direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski, Urško Bittner Pipan pomočnico direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca in Klemna Ramovša, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Sevicq Brežice. Poklicali smo tudi direktorico Narodne galerije dr. Barbaro Jaki. V ljubljanski Operi, celjskem gledališču in Mestnem gledališču Ljubljanskem se povabilu niso odzvali.
Globine
Oddaja Globine nas je vodila h koreninam zaupanja. Že ko se otrok uči prvih korakov, se srečuje z njim in lahko bi rekli, da je prava sestavina življenja v medosebnih odnosih. Hkrati pa je pogosto nekaj najtežjega stopiti v neznano. Kaj nas lahko nauči nebeška mati Marija? Z nami je bil župnik župnije Krško – Videm ob Savi, Mitja Markovič.
Globine
Oddaja Globine nas je vodila h koreninam zaupanja. Že ko se otrok uči prvih korakov, se srečuje z njim in lahko bi rekli, da je prava sestavina življenja v medosebnih odnosih. Hkrati pa je pogosto nekaj najtežjega stopiti v neznano. Kaj nas lahko nauči nebeška mati Marija? Z nami je bil župnik župnije Krško – Videm ob Savi, Mitja Markovič.
Nedeljski klepet
Naša gostja je z nami delila spomine na sv. Miklavža in tudi na praznovanje božiča. Povedala je, kako doživlja letošnji advent in s kakšnimi mislimi in občutki sklepa letošnje leto.
Nedeljski klepet
Naša gostja je z nami delila spomine na sv. Miklavža in tudi na praznovanje božiča. Povedala je, kako doživlja letošnji advent in s kakšnimi mislimi in občutki sklepa letošnje leto.
Pogovor o
O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.
Pogovor o
O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.
Informativni prispevki
Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.
Informativni prispevki
Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.
Svetovalnica
O zelo vroči temi ta čas smo govorili v zdravstveni Svetovalnici: prehranjenosti z vitaminom D, ki pomembno vpliva na naravno odpornost in igra pomembno vlogo tudi pri pandemiji Covid19. Naša gostja je bila endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, ki sodeluje tudi pri snovanju nacionalnih smernic za nadomeščanje vitamina D v populaciji. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev, kot so: koliko tega vitamina dobimo s soncem pozimi, kako je z jemanjem ob pridruženih boleznih, ali je skrb zaradi stranskih učinkov ob predoziranju na mestu...
Svetovalnica
O zelo vroči temi ta čas smo govorili v zdravstveni Svetovalnici: prehranjenosti z vitaminom D, ki pomembno vpliva na naravno odpornost in igra pomembno vlogo tudi pri pandemiji Covid19. Naša gostja je bila endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, ki sodeluje tudi pri snovanju nacionalnih smernic za nadomeščanje vitamina D v populaciji. Odgovarjala je tudi na vprašanja poslušalcev, kot so: koliko tega vitamina dobimo s soncem pozimi, kako je z jemanjem ob pridruženih boleznih, ali je skrb zaradi stranskih učinkov ob predoziranju na mestu...
Iz naših krajev
Spregovorili smo o položaju gospodarstva na severovzhodu države, oskrbi starejših v drugem valu epidemije, aplikaciji Magda, ki združuje vsebine za starejše, in arheoloških izkopavanjih na območju Vodic.
Iz naših krajev
Spregovorili smo o položaju gospodarstva na severovzhodu države, oskrbi starejših v drugem valu epidemije, aplikaciji Magda, ki združuje vsebine za starejše, in arheoloških izkopavanjih na območju Vodic.
Komentar tedna
Pred nami je Advent, čas pričakovanja in upanja. Naj bo letošnji še tako drugačen, ne pustimo si vzeti notranje, duhovne svobode za praznovanje.
Komentar tedna
Pred nami je Advent, čas pričakovanja in upanja. Naj bo letošnji še tako drugačen, ne pustimo si vzeti notranje, duhovne svobode za praznovanje.
Informativni prispevki
Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.
Informativni prispevki
Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.
Ni meje za dobre ideje
Zaradi razmer ob epidemiji smo spremenili marsikatero vsakdanjo navado. Mnogi pogrešajo prvo jutranjo kavo. Ob zaprtju lokalov je maturant Luka Jakopak že spomladi leta 2020 prišel na idejo postavitve premične mini kavarne. V predelani konjski prikolici. Odlična rešitev za kavoljube v času zaprtja lokalov, povpraševanja ima Luka veliko, tudi v ponudbi ob toplih napitkih še nekaj proizvodov ostalih njegovih mladih prijateljev, ki, tako kot on, iščejo poslovne priložnosti.
Ni meje za dobre ideje
Informativni prispevki
Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nadženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuhčlovekovih pravic Peter Svetina.Nasiljenad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjemmednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni vrazličnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope doslovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo. TanjaDominko se je o tej temi pogovarjala s Suzi Kvas, predsednico Sekcijeza varne hiše, materinske domove in druge podobne ustanove, kidelujejo pod okriljem Socialne zbornice.
Informativni prispevki
Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nadženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuhčlovekovih pravic Peter Svetina.Nasiljenad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjemmednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni vrazličnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope doslovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo. TanjaDominko se je o tej temi pogovarjala s Suzi Kvas, predsednico Sekcijeza varne hiše, materinske domove in druge podobne ustanove, kidelujejo pod okriljem Socialne zbornice.
Naš pogled
Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen.
Naš pogled
Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen.
Informativni prispevki
S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.
Informativni prispevki
S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.
Doživetja narave
V novem karantenskem pogovoru sta tokrat sodelovala urednika glavnih planinskih spletnih portalov Gore-ljudje in Hribi.net Franci Savenc in Tadej Lukan. Kaj obiskovalci iščejo na teh portalih, kako nastaja vsebina, kakšne so ideje za naprej in kako sta urednika sama aktivna v hribih...?
Doživetja narave
V novem karantenskem pogovoru sta tokrat sodelovala urednika glavnih planinskih spletnih portalov Gore-ljudje in Hribi.net Franci Savenc in Tadej Lukan. Kaj obiskovalci iščejo na teh portalih, kako nastaja vsebina, kakšne so ideje za naprej in kako sta urednika sama aktivna v hribih...?
Doživetja narave
Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.
Pogovor o
Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.
Sol in luč
Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.
Naš pogled
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.
Duhovna misel
Pred kratkim sem gledal kratek prizor Jezusovega rojstva. Pot treh modrih in potem …
Zgodbe za otroke
Začetek pravljice je tak, kot začetek mnogih pred njo: »Neki kmet je imel tri sinove … » Nadaljevanje zgodbe pa je precej nenavadno, zapletov polno in s srečnim koncem.
Komentar Družina
Čeprav bi bilo v tem trenutku verjetno bolj odmevno pisati o sestavljanju in prestavljanju (ne)konstruktivne nezaupnice, pa se obrnimo v življenje naših družin, župnij in duhovnikov (župnikov).
Ni meje za dobre ideje
Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Verjetno ste na kakšni večji kmetiji že videli, da so v teh mrzlih dneh teleta ogrnjena s plašči. Predvsem starejši kemtje to označujejo za novo modo, mlajši pa vedo, da je svež zunanji zrak, brez klic bolezni, ki so marsikdaj prisotne v hlevu predpogoj dobrega zdravja telet. Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja pravi, da teleta sicer dobro prenašajo nižje temperature a v mrazu porabijo tudi več energije