Via positiva

VEČ ...|26. 5. 2022
Simon Purger, nominiran za Global Teacher Price

Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)  

Simon Purger, nominiran za Global Teacher Price

Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)  

odnosiotrocipogovoršolakoronavirusvzgoja

Via positiva

Simon Purger, nominiran za Global Teacher Price

Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)  

VEČ ...|26. 5. 2022
Simon Purger, nominiran za Global Teacher Price

Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)  

Nataša Ličen

odnosiotrocipogovoršolakoronavirusvzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|19. 5. 2022
O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

VEČ ...|19. 5. 2022
O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|4. 5. 2022
Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

zdravjekoronavirusživljenjecovid-19zdravstvobolezen

Pogovor o

Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

VEČ ...|4. 5. 2022
Post-covidni sindrom

Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.

Petra Stopar

zdravjekoronavirusživljenjecovid-19zdravstvobolezen

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Informativni prispevki

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 2. 2022
Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

politikadružbaUkrajinavojnakoronavirusRusijaPutin

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

VEČ ...|28. 2. 2022
Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Jože Bartolj

politikadružbaUkrajinavojnakoronavirusRusijaPutin

Svetovalnica

VEČ ...|4. 2. 2022
Spremembe PCT

Ob nedavnih spremembah PCT potrdil smo preverili, kaj se je spremenilo, kako je s prebolevniki in do kdaj naj bi urejali družbeno življenje s potrdili glede na potek epidemije. Na vprašanja je odgovarjal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar

Spremembe PCT

Ob nedavnih spremembah PCT potrdil smo preverili, kaj se je spremenilo, kako je s prebolevniki in do kdaj naj bi urejali družbeno življenje s potrdili glede na potek epidemije. Na vprašanja je odgovarjal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar

svetovanjekoronavirusdružbazdravstvopolitika

Svetovalnica

Spremembe PCT

Ob nedavnih spremembah PCT potrdil smo preverili, kaj se je spremenilo, kako je s prebolevniki in do kdaj naj bi urejali družbeno življenje s potrdili glede na potek epidemije. Na vprašanja je odgovarjal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar

VEČ ...|4. 2. 2022
Spremembe PCT

Ob nedavnih spremembah PCT potrdil smo preverili, kaj se je spremenilo, kako je s prebolevniki in do kdaj naj bi urejali družbeno življenje s potrdili glede na potek epidemije. Na vprašanja je odgovarjal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar

Blaž Lesnik

svetovanjekoronavirusdružbazdravstvopolitika

Sol in luč

VEČ ...|1. 2. 2022
Elizabeth Lukas in Reinhardt Wurzel: Pandemija in duševnost (2. del) - »Ne v tem, da trpimo, temveč v tem, kako trpimo, je smisel trpljenja.« Frankl.

Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.

Elizabeth Lukas in Reinhardt Wurzel: Pandemija in duševnost (2. del) - »Ne v tem, da trpimo, temveč v tem, kako trpimo, je smisel trpljenja.« Frankl.

Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.

duhovnostdružbakoronavirusodnosi

Sol in luč

Elizabeth Lukas in Reinhardt Wurzel: Pandemija in duševnost (2. del) - »Ne v tem, da trpimo, temveč v tem, kako trpimo, je smisel trpljenja.« Frankl.

Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.

VEČ ...|1. 2. 2022
Elizabeth Lukas in Reinhardt Wurzel: Pandemija in duševnost (2. del) - »Ne v tem, da trpimo, temveč v tem, kako trpimo, je smisel trpljenja.« Frankl.

Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.

Tadej Sadar

duhovnostdružbakoronavirusodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 1. 2022
iHelp - aplikacije za boljšo zdravstveno varstvo

iHELP mobilna aplikacija omogoča med drugim sporočanje simptomov COVID-19 in pridobivanje mnenja okuženosti ter hkrati realnega stanja v uporabnikovi okolici, prikaz vsebine postopkov prve pomoči (TPO, krvavitev, zastrupitev, ob sumu na COVID-19 ...), SOS alarmiranje - prvih posredovalcev v neposredni bližini, nujne ICE kontakte ter 112, prikaz lokacij najbližjih defibrilatorjev, bolnišnic in/ali zdravstvenih domov ter prikaz, koliko prvih posredovalcev (iHELP uporabnikov) je v radiju 500 metrov, ki lahko hitro pridejo pomagat. Govorili smo z Andražem Ogorelcem.

iHelp - aplikacije za boljšo zdravstveno varstvo

iHELP mobilna aplikacija omogoča med drugim sporočanje simptomov COVID-19 in pridobivanje mnenja okuženosti ter hkrati realnega stanja v uporabnikovi okolici, prikaz vsebine postopkov prve pomoči (TPO, krvavitev, zastrupitev, ob sumu na COVID-19 ...), SOS alarmiranje - prvih posredovalcev v neposredni bližini, nujne ICE kontakte ter 112, prikaz lokacij najbližjih defibrilatorjev, bolnišnic in/ali zdravstvenih domov ter prikaz, koliko prvih posredovalcev (iHELP uporabnikov) je v radiju 500 metrov, ki lahko hitro pridejo pomagat. Govorili smo z Andražem Ogorelcem.

izobraževanjetehnologijapodjetništvokoronaviruszdravstvo

Ni meje za dobre ideje

iHelp - aplikacije za boljšo zdravstveno varstvo

iHELP mobilna aplikacija omogoča med drugim sporočanje simptomov COVID-19 in pridobivanje mnenja okuženosti ter hkrati realnega stanja v uporabnikovi okolici, prikaz vsebine postopkov prve pomoči (TPO, krvavitev, zastrupitev, ob sumu na COVID-19 ...), SOS alarmiranje - prvih posredovalcev v neposredni bližini, nujne ICE kontakte ter 112, prikaz lokacij najbližjih defibrilatorjev, bolnišnic in/ali zdravstvenih domov ter prikaz, koliko prvih posredovalcev (iHELP uporabnikov) je v radiju 500 metrov, ki lahko hitro pridejo pomagat. Govorili smo z Andražem Ogorelcem.

VEČ ...|13. 1. 2022
iHelp - aplikacije za boljšo zdravstveno varstvo

iHELP mobilna aplikacija omogoča med drugim sporočanje simptomov COVID-19 in pridobivanje mnenja okuženosti ter hkrati realnega stanja v uporabnikovi okolici, prikaz vsebine postopkov prve pomoči (TPO, krvavitev, zastrupitev, ob sumu na COVID-19 ...), SOS alarmiranje - prvih posredovalcev v neposredni bližini, nujne ICE kontakte ter 112, prikaz lokacij najbližjih defibrilatorjev, bolnišnic in/ali zdravstvenih domov ter prikaz, koliko prvih posredovalcev (iHELP uporabnikov) je v radiju 500 metrov, ki lahko hitro pridejo pomagat. Govorili smo z Andražem Ogorelcem.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|11. 1. 2022
Kako do osebnega zdravnika?

Tokrat smo govorili o izbiri osebnega splošnega zdravnika, ginekologa ali zobozdravnika: kako ga poiskati in kaj storiti, če so v bližini našega kraja bivanja zdravniki družinske medicine zasedeni? Naši gostje so bili: koordinator Iskalnika po osebnih zdravnikih (https://zdravniki.sledilnik.org/sl/) Luka Renko, študent 6. letnika medicine Matej Žnidarič, ki je zasnoval portal Najzdravnik.si in zdravnik družinske medicine iz ZD Kamnik Rok Ravnikar.

Kako do osebnega zdravnika?

Tokrat smo govorili o izbiri osebnega splošnega zdravnika, ginekologa ali zobozdravnika: kako ga poiskati in kaj storiti, če so v bližini našega kraja bivanja zdravniki družinske medicine zasedeni? Naši gostje so bili: koordinator Iskalnika po osebnih zdravnikih (https://zdravniki.sledilnik.org/sl/) Luka Renko, študent 6. letnika medicine Matej Žnidarič, ki je zasnoval portal Najzdravnik.si in zdravnik družinske medicine iz ZD Kamnik Rok Ravnikar.

svetovanjezdravstvoosebni zdravnikizbiradružinska medicinakoronavirus

Svetovalnica

Kako do osebnega zdravnika?

Tokrat smo govorili o izbiri osebnega splošnega zdravnika, ginekologa ali zobozdravnika: kako ga poiskati in kaj storiti, če so v bližini našega kraja bivanja zdravniki družinske medicine zasedeni? Naši gostje so bili: koordinator Iskalnika po osebnih zdravnikih (https://zdravniki.sledilnik.org/sl/) Luka Renko, študent 6. letnika medicine Matej Žnidarič, ki je zasnoval portal Najzdravnik.si in zdravnik družinske medicine iz ZD Kamnik Rok Ravnikar.

VEČ ...|11. 1. 2022
Kako do osebnega zdravnika?

Tokrat smo govorili o izbiri osebnega splošnega zdravnika, ginekologa ali zobozdravnika: kako ga poiskati in kaj storiti, če so v bližini našega kraja bivanja zdravniki družinske medicine zasedeni? Naši gostje so bili: koordinator Iskalnika po osebnih zdravnikih (https://zdravniki.sledilnik.org/sl/) Luka Renko, študent 6. letnika medicine Matej Žnidarič, ki je zasnoval portal Najzdravnik.si in zdravnik družinske medicine iz ZD Kamnik Rok Ravnikar.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvoosebni zdravnikizbiradružinska medicinakoronavirus

Via positiva

VEČ ...|6. 1. 2022
Kristina Modic, prejemnica priznanja Državljanka Evrope 2021

Kristina Modic je že vrsto let izvršna direktorica in ena od soustanoviteljic Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in ki v letu 2022 obeležuje petnajstletnico delovanja. Lansko leto je skupaj s hematologom, prof. dr. Samom Zverom, prejela prestižno nagrado “Državljan Evrope”, za solidarnost in vseevropski napredek bolnikov z rakom. Prepoznavna sta bila po vodenju izjemno uspešne kampanje zbiranja donacij za vzpostavitev najsodobnejšega onkološkega zdravljenja s CAR-T celično terapijo na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana. Kristina Modic je tudi nominirana za Slovenko leta.     

Kristina Modic, prejemnica priznanja Državljanka Evrope 2021

Kristina Modic je že vrsto let izvršna direktorica in ena od soustanoviteljic Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in ki v letu 2022 obeležuje petnajstletnico delovanja. Lansko leto je skupaj s hematologom, prof. dr. Samom Zverom, prejela prestižno nagrado “Državljan Evrope”, za solidarnost in vseevropski napredek bolnikov z rakom. Prepoznavna sta bila po vodenju izjemno uspešne kampanje zbiranja donacij za vzpostavitev najsodobnejšega onkološkega zdravljenja s CAR-T celično terapijo na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana. Kristina Modic je tudi nominirana za Slovenko leta.     

družbakoronaviruszdravstvopogovor

Via positiva

Kristina Modic, prejemnica priznanja Državljanka Evrope 2021

Kristina Modic je že vrsto let izvršna direktorica in ena od soustanoviteljic Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in ki v letu 2022 obeležuje petnajstletnico delovanja. Lansko leto je skupaj s hematologom, prof. dr. Samom Zverom, prejela prestižno nagrado “Državljan Evrope”, za solidarnost in vseevropski napredek bolnikov z rakom. Prepoznavna sta bila po vodenju izjemno uspešne kampanje zbiranja donacij za vzpostavitev najsodobnejšega onkološkega zdravljenja s CAR-T celično terapijo na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana. Kristina Modic je tudi nominirana za Slovenko leta.     

VEČ ...|6. 1. 2022
Kristina Modic, prejemnica priznanja Državljanka Evrope 2021

Kristina Modic je že vrsto let izvršna direktorica in ena od soustanoviteljic Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in ki v letu 2022 obeležuje petnajstletnico delovanja. Lansko leto je skupaj s hematologom, prof. dr. Samom Zverom, prejela prestižno nagrado “Državljan Evrope”, za solidarnost in vseevropski napredek bolnikov z rakom. Prepoznavna sta bila po vodenju izjemno uspešne kampanje zbiranja donacij za vzpostavitev najsodobnejšega onkološkega zdravljenja s CAR-T celično terapijo na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana. Kristina Modic je tudi nominirana za Slovenko leta.     

Nataša Ličen

družbakoronaviruszdravstvopogovor

Pogovor o

VEČ ...|5. 1. 2022
Pregled minulega leta

Kako na minulo leto gledajo dr. Peter Gregorčič, Blaž Podobnik, dr. Kristijan Musek Lešnik in Gregor Čušin? Prisluhnite v oddaji Pogovor o. 

Pregled minulega leta

Kako na minulo leto gledajo dr. Peter Gregorčič, Blaž Podobnik, dr. Kristijan Musek Lešnik in Gregor Čušin? Prisluhnite v oddaji Pogovor o. 

politikaživljenjekoronaviruskultura

Pogovor o

Pregled minulega leta

Kako na minulo leto gledajo dr. Peter Gregorčič, Blaž Podobnik, dr. Kristijan Musek Lešnik in Gregor Čušin? Prisluhnite v oddaji Pogovor o. 

VEČ ...|5. 1. 2022
Pregled minulega leta

Kako na minulo leto gledajo dr. Peter Gregorčič, Blaž Podobnik, dr. Kristijan Musek Lešnik in Gregor Čušin? Prisluhnite v oddaji Pogovor o. 

Radio Ognjišče

politikaživljenjekoronaviruskultura

Svetovalnica

VEČ ...|4. 1. 2022
Kako je pandemija spremenila družbo?

Spregovorili smo o posledicah epidemije za družbo. Med drugim o stiskah ljudi, družbenih delitvah in nujnosti pozitivnega razmišljanja. V zvezi s slednjim je psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik dejal, da nam pomaga ohranjati upanje, s takšnim pogledom pa lahko krizno obdobje preidemo bistveno lažje. 

Kako je pandemija spremenila družbo?

Spregovorili smo o posledicah epidemije za družbo. Med drugim o stiskah ljudi, družbenih delitvah in nujnosti pozitivnega razmišljanja. V zvezi s slednjim je psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik dejal, da nam pomaga ohranjati upanje, s takšnim pogledom pa lahko krizno obdobje preidemo bistveno lažje. 

svetovanjekoronaviruspandemijadružba

Svetovalnica

Kako je pandemija spremenila družbo?

Spregovorili smo o posledicah epidemije za družbo. Med drugim o stiskah ljudi, družbenih delitvah in nujnosti pozitivnega razmišljanja. V zvezi s slednjim je psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik dejal, da nam pomaga ohranjati upanje, s takšnim pogledom pa lahko krizno obdobje preidemo bistveno lažje. 

VEČ ...|4. 1. 2022
Kako je pandemija spremenila družbo?

Spregovorili smo o posledicah epidemije za družbo. Med drugim o stiskah ljudi, družbenih delitvah in nujnosti pozitivnega razmišljanja. V zvezi s slednjim je psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik dejal, da nam pomaga ohranjati upanje, s takšnim pogledom pa lahko krizno obdobje preidemo bistveno lažje. 

Radio Ognjišče

svetovanjekoronaviruspandemijadružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Tone Gorjup

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Komentar tedna

VEČ ...|31. 12. 2021
Dr. Andreja Eržen Firšt: V ponižnosti Bog išče človeka

V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.

Dr. Andreja Eržen Firšt: V ponižnosti Bog išče človeka

V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.

komentarSlovenijakoronavirusjaslicedelitve

Komentar tedna

Dr. Andreja Eržen Firšt: V ponižnosti Bog išče človeka

V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.

VEČ ...|31. 12. 2021
Dr. Andreja Eržen Firšt: V ponižnosti Bog išče človeka

V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.

Andreja Eržen Firšt

komentarSlovenijakoronavirusjaslicedelitve

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2021
Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

infopogovorZDAnovi koronavirus

Informativni prispevki

Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

VEČ ...|23. 12. 2021
Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

Helena Križnik

infopogovorZDAnovi koronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|21. 12. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja - 3. del

Kako je s krvno plazmo prebolelih, zakaj se je pri nas ne uporablja? Kakšni so razlogi, da ne dobimo pct potrdila na podlagi zadostnega števila protiteles? Osebni zdravnik je mlajši ženi svetoval, naj se pred zanositvijo tretjič cepi. Zanima jo, ali je to res potrebno? To je nekaj vprašanj naših poslušalcev. Odgovore smo zajeli v tretji del Svetovalnice o epidemiji, cepljenju in ukrepih. Sodelovali so dr. Alojz Ihan, dr. Bojana Beović in ginekolog Žiga Jan.

Covid - neodgovorjena vprašanja - 3. del

Kako je s krvno plazmo prebolelih, zakaj se je pri nas ne uporablja? Kakšni so razlogi, da ne dobimo pct potrdila na podlagi zadostnega števila protiteles? Osebni zdravnik je mlajši ženi svetoval, naj se pred zanositvijo tretjič cepi. Zanima jo, ali je to res potrebno? To je nekaj vprašanj naših poslušalcev. Odgovore smo zajeli v tretji del Svetovalnice o epidemiji, cepljenju in ukrepih. Sodelovali so dr. Alojz Ihan, dr. Bojana Beović in ginekolog Žiga Jan.

svetovanjeCovidkoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

Covid - neodgovorjena vprašanja - 3. del

Kako je s krvno plazmo prebolelih, zakaj se je pri nas ne uporablja? Kakšni so razlogi, da ne dobimo pct potrdila na podlagi zadostnega števila protiteles? Osebni zdravnik je mlajši ženi svetoval, naj se pred zanositvijo tretjič cepi. Zanima jo, ali je to res potrebno? To je nekaj vprašanj naših poslušalcev. Odgovore smo zajeli v tretji del Svetovalnice o epidemiji, cepljenju in ukrepih. Sodelovali so dr. Alojz Ihan, dr. Bojana Beović in ginekolog Žiga Jan.

VEČ ...|21. 12. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja - 3. del

Kako je s krvno plazmo prebolelih, zakaj se je pri nas ne uporablja? Kakšni so razlogi, da ne dobimo pct potrdila na podlagi zadostnega števila protiteles? Osebni zdravnik je mlajši ženi svetoval, naj se pred zanositvijo tretjič cepi. Zanima jo, ali je to res potrebno? To je nekaj vprašanj naših poslušalcev. Odgovore smo zajeli v tretji del Svetovalnice o epidemiji, cepljenju in ukrepih. Sodelovali so dr. Alojz Ihan, dr. Bojana Beović in ginekolog Žiga Jan.

Blaž Lesnik

svetovanjeCovidkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Informativni prispevki

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Helena Križnik

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 12. 2021
Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

koronaviruscepljenjevolitveafera Patria30 let ustaveustavno sodiščesodna veja oblastimigracijenezakoniti prehodi mejepolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

VEČ ...|13. 12. 2021
Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

Tone Gorjup

koronaviruscepljenjevolitveafera Patria30 let ustaveustavno sodiščesodna veja oblastimigracijenezakoniti prehodi mejepolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 12. 2021
Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

družbakoronavirus

Zakladi naše dediščine

Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

VEČ ...|7. 12. 2021
Slomškovi časi se ponavljajo

Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino. 

Nataša Ličen

družbakoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2021
Profesor Letnar Černič: Obrazložitve odločb ustavnega sodišča so v zadnjem letu in pol izjemno šibke.

Še naprej odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni, v neskladju z ustavo. Za komentar smo vprašali profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Pravi, da ga bolj kot odločitev sama presečna slaba argumentacija.

Profesor Letnar Černič: Obrazložitve odločb ustavnega sodišča so v zadnjem letu in pol izjemno šibke.

Še naprej odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni, v neskladju z ustavo. Za komentar smo vprašali profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Pravi, da ga bolj kot odločitev sama presečna slaba argumentacija.

infoizobraževanjepolitikaustavno sodiščekoronavirus

Informativni prispevki

Profesor Letnar Černič: Obrazložitve odločb ustavnega sodišča so v zadnjem letu in pol izjemno šibke.

Še naprej odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni, v neskladju z ustavo. Za komentar smo vprašali profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Pravi, da ga bolj kot odločitev sama presečna slaba argumentacija.

VEČ ...|7. 12. 2021
Profesor Letnar Černič: Obrazložitve odločb ustavnega sodišča so v zadnjem letu in pol izjemno šibke.

Še naprej odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni, v neskladju z ustavo. Za komentar smo vprašali profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Pravi, da ga bolj kot odločitev sama presečna slaba argumentacija.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikaustavno sodiščekoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2021
Dr. Milan Zver: Evropska unija je drugačna, kot je bila, ko smo se ji pridružili

Brexit, nezmožnost iskanja odgovorov na migracije, izzivi v odnosih z ZDA, Rusijo in Kitajsko, napetosti na zunanji meji z Belorusijo, nevarnost hibridnih in kibernetskih napadov… To je le nekaj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. Da se nahaja na križišču, je v pogovoru za naš radio ocenil poslanec Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. Z njim smo govorili še o tem, kako delo v Evropskem parlamentu kroji epidemija novega koronavirusa, tudi on je bil kritičen do delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je med oktobrskim obiskom Slovenije preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas.

Dr. Milan Zver: Evropska unija je drugačna, kot je bila, ko smo se ji pridružili

Brexit, nezmožnost iskanja odgovorov na migracije, izzivi v odnosih z ZDA, Rusijo in Kitajsko, napetosti na zunanji meji z Belorusijo, nevarnost hibridnih in kibernetskih napadov… To je le nekaj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. Da se nahaja na križišču, je v pogovoru za naš radio ocenil poslanec Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. Z njim smo govorili še o tem, kako delo v Evropskem parlamentu kroji epidemija novega koronavirusa, tudi on je bil kritičen do delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je med oktobrskim obiskom Slovenije preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas.

infoEvropska unijaEvropski parlamentkoronaviruspogovor

Informativni prispevki

Dr. Milan Zver: Evropska unija je drugačna, kot je bila, ko smo se ji pridružili

Brexit, nezmožnost iskanja odgovorov na migracije, izzivi v odnosih z ZDA, Rusijo in Kitajsko, napetosti na zunanji meji z Belorusijo, nevarnost hibridnih in kibernetskih napadov… To je le nekaj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. Da se nahaja na križišču, je v pogovoru za naš radio ocenil poslanec Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. Z njim smo govorili še o tem, kako delo v Evropskem parlamentu kroji epidemija novega koronavirusa, tudi on je bil kritičen do delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je med oktobrskim obiskom Slovenije preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas.

VEČ ...|7. 12. 2021
Dr. Milan Zver: Evropska unija je drugačna, kot je bila, ko smo se ji pridružili

Brexit, nezmožnost iskanja odgovorov na migracije, izzivi v odnosih z ZDA, Rusijo in Kitajsko, napetosti na zunanji meji z Belorusijo, nevarnost hibridnih in kibernetskih napadov… To je le nekaj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. Da se nahaja na križišču, je v pogovoru za naš radio ocenil poslanec Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. Z njim smo govorili še o tem, kako delo v Evropskem parlamentu kroji epidemija novega koronavirusa, tudi on je bil kritičen do delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je med oktobrskim obiskom Slovenije preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas.

Helena Križnik

infoEvropska unijaEvropski parlamentkoronaviruspogovor

Komentar tedna

VEČ ...|3. 12. 2021
Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

komentarpolitikazgodovinakoronaviruspandemijaepidemija

Komentar tedna

Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

VEČ ...|3. 12. 2021
Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar

komentarpolitikazgodovinakoronaviruspandemijaepidemija

Via positiva

VEČ ...|2. 12. 2021
Darja Korez Korenčan: Korak za korakom, covid in bitka za življenje

Darja Korez Korenčan na nacionalni televiziji pripravlja oddaje o glasbi, umetnosti in kulturi, je avtorica več knjig za otroke, strokovnih del in romanov. Njena zadnja knjiga pa je osebna izpoved boja za življenje ob zapletih pri okužbi s covidom. Korak za korakom smo sledili njeni poti tudi v četrtkovi popoldanski oddaji, ki je bila glas iskrenosti in klic po solidarnosti v družbi.  

Darja Korez Korenčan: Korak za korakom, covid in bitka za življenje

Darja Korez Korenčan na nacionalni televiziji pripravlja oddaje o glasbi, umetnosti in kulturi, je avtorica več knjig za otroke, strokovnih del in romanov. Njena zadnja knjiga pa je osebna izpoved boja za življenje ob zapletih pri okužbi s covidom. Korak za korakom smo sledili njeni poti tudi v četrtkovi popoldanski oddaji, ki je bila glas iskrenosti in klic po solidarnosti v družbi.  

družbapogovorodnosikoronaviruszdravstvo

Via positiva

Darja Korez Korenčan: Korak za korakom, covid in bitka za življenje

Darja Korez Korenčan na nacionalni televiziji pripravlja oddaje o glasbi, umetnosti in kulturi, je avtorica več knjig za otroke, strokovnih del in romanov. Njena zadnja knjiga pa je osebna izpoved boja za življenje ob zapletih pri okužbi s covidom. Korak za korakom smo sledili njeni poti tudi v četrtkovi popoldanski oddaji, ki je bila glas iskrenosti in klic po solidarnosti v družbi.  

VEČ ...|2. 12. 2021
Darja Korez Korenčan: Korak za korakom, covid in bitka za življenje

Darja Korez Korenčan na nacionalni televiziji pripravlja oddaje o glasbi, umetnosti in kulturi, je avtorica več knjig za otroke, strokovnih del in romanov. Njena zadnja knjiga pa je osebna izpoved boja za življenje ob zapletih pri okužbi s covidom. Korak za korakom smo sledili njeni poti tudi v četrtkovi popoldanski oddaji, ki je bila glas iskrenosti in klic po solidarnosti v družbi.  

Nataša Ličen

družbapogovorodnosikoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|2. 12. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja - 2. del

Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!

Covid - neodgovorjena vprašanja - 2. del

Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!

svetovanjekoronaviruscovid-19zdravjebolezenpandemijaepidemija

Svetovalnica

Covid - neodgovorjena vprašanja - 2. del

Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!

VEČ ...|2. 12. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja - 2. del

Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruscovid-19zdravjebolezenpandemijaepidemija

Svetovalnica

VEČ ...|26. 11. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja

Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.

Covid - neodgovorjena vprašanja

Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.

svetovanjeizobraževanjekoronaviruszdravstvoCovid-19medicinabolezenzdravje

Svetovalnica

Covid - neodgovorjena vprašanja

Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.

VEČ ...|26. 11. 2021
Covid - neodgovorjena vprašanja

Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjekoronaviruszdravstvoCovid-19medicinabolezenzdravje

Pogovor o

VEČ ...|24. 11. 2021
Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

politikakoronaviruscovid-19vladaJanez Janša

Pogovor o

Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

VEČ ...|24. 11. 2021
Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

Tanja Dominko in Marta Jerebič

politikakoronaviruscovid-19vladaJanez Janša

Komentar tedna

VEČ ...|19. 11. 2021
Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentardružbakoronavirusodnosizdravstvo

Komentar tedna

Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|19. 11. 2021
Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbakoronavirusodnosizdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 11. 2021
Evropski poslanec Bogovič o reformi skupne kmetijske politike Evropske unije, pametnih vaseh in ostalih aktualnih temah

Evropski poslanci bodo v novembru potrdili reformo skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki bo pomembno vplivala tudi na pobudo pametne vasi. To je nedavno tako v Posavju kot celo na razstavi EXPO v Dubaju z različnimi sogovorniki predstavil poslanec Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. V oddaji Glas Slovenije v Evropskem parlamentu je komentiral tudi dogajanje na podnebni konferenci, energetsko krizo, zakonodajni paket Pripravljeni na 55 in naložbe v jedrsko energijo, dotaknil se je tudi notranjepolitičnih tem.

Evropski poslanec Bogovič o reformi skupne kmetijske politike Evropske unije, pametnih vaseh in ostalih aktualnih temah

Evropski poslanci bodo v novembru potrdili reformo skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki bo pomembno vplivala tudi na pobudo pametne vasi. To je nedavno tako v Posavju kot celo na razstavi EXPO v Dubaju z različnimi sogovorniki predstavil poslanec Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. V oddaji Glas Slovenije v Evropskem parlamentu je komentiral tudi dogajanje na podnebni konferenci, energetsko krizo, zakonodajni paket Pripravljeni na 55 in naložbe v jedrsko energijo, dotaknil se je tudi notranjepolitičnih tem.

infoEvropski parlamentkmetijstvonotranja politikakoronavirus

Informativni prispevki

Evropski poslanec Bogovič o reformi skupne kmetijske politike Evropske unije, pametnih vaseh in ostalih aktualnih temah

Evropski poslanci bodo v novembru potrdili reformo skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki bo pomembno vplivala tudi na pobudo pametne vasi. To je nedavno tako v Posavju kot celo na razstavi EXPO v Dubaju z različnimi sogovorniki predstavil poslanec Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. V oddaji Glas Slovenije v Evropskem parlamentu je komentiral tudi dogajanje na podnebni konferenci, energetsko krizo, zakonodajni paket Pripravljeni na 55 in naložbe v jedrsko energijo, dotaknil se je tudi notranjepolitičnih tem.

VEČ ...|16. 11. 2021
Evropski poslanec Bogovič o reformi skupne kmetijske politike Evropske unije, pametnih vaseh in ostalih aktualnih temah

Evropski poslanci bodo v novembru potrdili reformo skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki bo pomembno vplivala tudi na pobudo pametne vasi. To je nedavno tako v Posavju kot celo na razstavi EXPO v Dubaju z različnimi sogovorniki predstavil poslanec Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. V oddaji Glas Slovenije v Evropskem parlamentu je komentiral tudi dogajanje na podnebni konferenci, energetsko krizo, zakonodajni paket Pripravljeni na 55 in naložbe v jedrsko energijo, dotaknil se je tudi notranjepolitičnih tem.

Helena Križnik

infoEvropski parlamentkmetijstvonotranja politikakoronavirus

Pogovor o

VEČ ...|10. 11. 2021
Počivalšek o stanju v gospodarstvu ob zdravstveni krizi

Naš gost je bil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Zanimal nas je njegov pogled na soočanje Slovenije z epidemijo novega koronavirusa, vprašali smo ga, kako trenutne razmere vplivajo na področje, ki sodi pod njegov resor, ali bomo po njegovem zmogli brez vnovičnega popolnega zaprtja države in kateri bodo najnujnejši ukrepi v gospodarstvu, ko bomo končno prebrodili zdravstveno krizo. Dotaknili smo se tudi razgretega političnega ozračja. Vabljeni k poslušanju.

Počivalšek o stanju v gospodarstvu ob zdravstveni krizi

Naš gost je bil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Zanimal nas je njegov pogled na soočanje Slovenije z epidemijo novega koronavirusa, vprašali smo ga, kako trenutne razmere vplivajo na področje, ki sodi pod njegov resor, ali bomo po njegovem zmogli brez vnovičnega popolnega zaprtja države in kateri bodo najnujnejši ukrepi v gospodarstvu, ko bomo končno prebrodili zdravstveno krizo. Dotaknili smo se tudi razgretega političnega ozračja. Vabljeni k poslušanju.

politikaživljenjezdravjegospodarstvokoronavirus

Pogovor o

Počivalšek o stanju v gospodarstvu ob zdravstveni krizi

Naš gost je bil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Zanimal nas je njegov pogled na soočanje Slovenije z epidemijo novega koronavirusa, vprašali smo ga, kako trenutne razmere vplivajo na področje, ki sodi pod njegov resor, ali bomo po njegovem zmogli brez vnovičnega popolnega zaprtja države in kateri bodo najnujnejši ukrepi v gospodarstvu, ko bomo končno prebrodili zdravstveno krizo. Dotaknili smo se tudi razgretega političnega ozračja. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|10. 11. 2021
Počivalšek o stanju v gospodarstvu ob zdravstveni krizi

Naš gost je bil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Zanimal nas je njegov pogled na soočanje Slovenije z epidemijo novega koronavirusa, vprašali smo ga, kako trenutne razmere vplivajo na področje, ki sodi pod njegov resor, ali bomo po njegovem zmogli brez vnovičnega popolnega zaprtja države in kateri bodo najnujnejši ukrepi v gospodarstvu, ko bomo končno prebrodili zdravstveno krizo. Dotaknili smo se tudi razgretega političnega ozračja. Vabljeni k poslušanju.

Radio Ognjišče

politikaživljenjezdravjegospodarstvokoronavirus

Iz Betanije

VEČ ...|5. 11. 2021
O domu starejših sv. Lenart

Obiskali smo domova za starejše sv. Lenart in sv. Agata v Slovenskih Goricah, ki delujeta pod okriljem nadškofijske Karitas Maribor. Predstavil nam ga je direktor Zlatko Gričnik.

O domu starejših sv. Lenart

Obiskali smo domova za starejše sv. Lenart in sv. Agata v Slovenskih Goricah, ki delujeta pod okriljem nadškofijske Karitas Maribor. Predstavil nam ga je direktor Zlatko Gričnik.

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosikoronavirus

Iz Betanije

O domu starejših sv. Lenart

Obiskali smo domova za starejše sv. Lenart in sv. Agata v Slovenskih Goricah, ki delujeta pod okriljem nadškofijske Karitas Maribor. Predstavil nam ga je direktor Zlatko Gričnik.

VEČ ...|5. 11. 2021
O domu starejših sv. Lenart

Obiskali smo domova za starejše sv. Lenart in sv. Agata v Slovenskih Goricah, ki delujeta pod okriljem nadškofijske Karitas Maribor. Predstavil nam ga je direktor Zlatko Gričnik.

Blaž Lesnik

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosikoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|21. 10. 2021
Sočasno cepljenje proti gripi in covidu

V Svetovalnici smo govorili o gripi. Letos je spet pričakovati višjo pojavnost. Kje so razlogi in v kakšni meri se lahko s cepljenjem proti gripi zaščitimo? Gostja je bila infektologinja doc. dr. Daša Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Sočasno cepljenje proti gripi in covidu

V Svetovalnici smo govorili o gripi. Letos je spet pričakovati višjo pojavnost. Kje so razlogi in v kakšni meri se lahko s cepljenjem proti gripi zaščitimo? Gostja je bila infektologinja doc. dr. Daša Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

svetovanjezdravstvokoronavirusdružba

Svetovalnica

Sočasno cepljenje proti gripi in covidu

V Svetovalnici smo govorili o gripi. Letos je spet pričakovati višjo pojavnost. Kje so razlogi in v kakšni meri se lahko s cepljenjem proti gripi zaščitimo? Gostja je bila infektologinja doc. dr. Daša Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

VEČ ...|21. 10. 2021
Sočasno cepljenje proti gripi in covidu

V Svetovalnici smo govorili o gripi. Letos je spet pričakovati višjo pojavnost. Kje so razlogi in v kakšni meri se lahko s cepljenjem proti gripi zaščitimo? Gostja je bila infektologinja doc. dr. Daša Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvokoronavirusdružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

VEČ ...|20. 10. 2021
Mitja Pucelj: Svoboda je pomembnejša od zdravja. Dokler ne zboliš.

Avtor se v svojem komentarju zaustavlja pri nespoštovanju ukrepov, protestih in odklanjanju cepljenja. Kot starš in učitelj razmišlja, če je morda vzrok za to v permisivni vzgoji.

Mitja Pucelj

komentarkoronaviruspolitikaprotesti

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 10. 2021
Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

infopogovorpolitikakoronavirusustavno sodišče

Informativni prispevki

Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

VEČ ...|12. 10. 2021
Sodnik Jaklič o zadržanju ukrepa PC: Izguba življenja in zdravja nesporno hujši škodljivi posledici

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

infopogovorpolitikakoronavirusustavno sodišče

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2021
Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

infopolitikakoronaviruspogovor

Informativni prispevki

Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

VEČ ...|11. 10. 2021
Dr. Peter Gregorčič: Levim strankam očitno ni mar za ljudi

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

Helena Križnik

infopolitikakoronaviruspogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 10. 2021
Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

infokoronakrizačlovekove praviceverica trstenjakkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

VEČ ...|8. 10. 2021
Dr. Verica Trstenjak za Radio Ognjišče o spoštovanju človekovih pravic v času koronakrize

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Alen Salihović

infokoronakrizačlovekove praviceverica trstenjakkoronaviruszdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentardružbakoronavirusepidemijacepljenje

Naš pogled

Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|5. 10. 2021
Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa …

Tako je svoj tokratni komentar začel Blaž lesnik. Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

komentardružbakoronavirusepidemijacepljenje

Komentar tedna

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

komentardružbakoronavirusodnosi

Komentar tedna

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentardružbakoronavirusodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|30. 9. 2021
O uporabi telemedicine

Epidemija je nepričakovano pospešila uporabo informacijskih tehnologij na področju zdravstva. V Svetovalnici smo govorili o telemedicini. Gre za hitro razvijajoče se področje medicine, ki pomaga zdravniku na daljavo najti rešitev za bolnikove težave. Kakšne možnosti ponuja, v kolikšni meri so dostopne v Sloveniji in kaj je v vlogi bolnika dobro vedeti pred takšno obravnavo? Z nami je bila zdravnica Nana Fartek.

O uporabi telemedicine

Epidemija je nepričakovano pospešila uporabo informacijskih tehnologij na področju zdravstva. V Svetovalnici smo govorili o telemedicini. Gre za hitro razvijajoče se področje medicine, ki pomaga zdravniku na daljavo najti rešitev za bolnikove težave. Kakšne možnosti ponuja, v kolikšni meri so dostopne v Sloveniji in kaj je v vlogi bolnika dobro vedeti pred takšno obravnavo? Z nami je bila zdravnica Nana Fartek.

svetovanjezdravstvokoronavirus

Svetovalnica

O uporabi telemedicine

Epidemija je nepričakovano pospešila uporabo informacijskih tehnologij na področju zdravstva. V Svetovalnici smo govorili o telemedicini. Gre za hitro razvijajoče se področje medicine, ki pomaga zdravniku na daljavo najti rešitev za bolnikove težave. Kakšne možnosti ponuja, v kolikšni meri so dostopne v Sloveniji in kaj je v vlogi bolnika dobro vedeti pred takšno obravnavo? Z nami je bila zdravnica Nana Fartek.

VEČ ...|30. 9. 2021
O uporabi telemedicine

Epidemija je nepričakovano pospešila uporabo informacijskih tehnologij na področju zdravstva. V Svetovalnici smo govorili o telemedicini. Gre za hitro razvijajoče se področje medicine, ki pomaga zdravniku na daljavo najti rešitev za bolnikove težave. Kakšne možnosti ponuja, v kolikšni meri so dostopne v Sloveniji in kaj je v vlogi bolnika dobro vedeti pred takšno obravnavo? Z nami je bila zdravnica Nana Fartek.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvokoronavirus

Pogovor o

VEČ ...|29. 9. 2021
Dr. Pavel Poredoš o cepljenju, cepivih, stranskih učinkih in pogoju PCT

Gostili smo zdravnika in predsednika Slovenske medicinske akademije dr. Pavla Porédoša. Spregovoril je o varnosti cepiv, neželenih učinkih, poteku epidemije pa tudi o ukrepih za zajezitev epidemije. 

Dr. Pavel Poredoš o cepljenju, cepivih, stranskih učinkih in pogoju PCT

Gostili smo zdravnika in predsednika Slovenske medicinske akademije dr. Pavla Porédoša. Spregovoril je o varnosti cepiv, neželenih učinkih, poteku epidemije pa tudi o ukrepih za zajezitev epidemije. 

politikaživljenjekoronavirusepidemijazdravje

Pogovor o

Dr. Pavel Poredoš o cepljenju, cepivih, stranskih učinkih in pogoju PCT

Gostili smo zdravnika in predsednika Slovenske medicinske akademije dr. Pavla Porédoša. Spregovoril je o varnosti cepiv, neželenih učinkih, poteku epidemije pa tudi o ukrepih za zajezitev epidemije. 

VEČ ...|29. 9. 2021
Dr. Pavel Poredoš o cepljenju, cepivih, stranskih učinkih in pogoju PCT

Gostili smo zdravnika in predsednika Slovenske medicinske akademije dr. Pavla Porédoša. Spregovoril je o varnosti cepiv, neželenih učinkih, poteku epidemije pa tudi o ukrepih za zajezitev epidemije. 

Radio Ognjišče

politikaživljenjekoronavirusepidemijazdravje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 9. 2021
Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

politikasvpmustavno sodiščekoronavirusepidemijačlovekove praviceinfo

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

VEČ ...|20. 9. 2021
Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

politikasvpmustavno sodiščekoronavirusepidemijačlovekove praviceinfo

Komentar tedna

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

VEČ ...|17. 9. 2021
Ivan Štuhec: Pamet v roke

Pri zdravilih pa bi naj bila vse ena sama velika zarota in goljufija? Takšen zaključek je razumsko težko sprejeti. Vera v znanost in tehnologijo seveda ni enaka veri v Boga, obe pa nista in ne smeta biti skregani z zdravo pametjo. Za to, pamet v roke. 

Ivan Štuhec

komentarkoronavirusdružbapolitika

Svetovalnica

VEČ ...|16. 9. 2021
Pomoč po prebolelem covidu

Močna utrujenost, poslabšanje stanja po naporu, težave s spominom in koncentracijo - to so najpogostejši simptomi posledic prebolelega covida. O tem, kam se obrniti po pomoč in kaj pravi nacionalna raziskava o vplivu epidemije na kakovost življenja smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bila višja fizioterapevtka in delovna terapevtka Andrea Backović Juričan in NIJZ.

Pomoč po prebolelem covidu

Močna utrujenost, poslabšanje stanja po naporu, težave s spominom in koncentracijo - to so najpogostejši simptomi posledic prebolelega covida. O tem, kam se obrniti po pomoč in kaj pravi nacionalna raziskava o vplivu epidemije na kakovost življenja smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bila višja fizioterapevtka in delovna terapevtka Andrea Backović Juričan in NIJZ.

svetovanjezdravstvokoronavirus

Svetovalnica

Pomoč po prebolelem covidu

Močna utrujenost, poslabšanje stanja po naporu, težave s spominom in koncentracijo - to so najpogostejši simptomi posledic prebolelega covida. O tem, kam se obrniti po pomoč in kaj pravi nacionalna raziskava o vplivu epidemije na kakovost življenja smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bila višja fizioterapevtka in delovna terapevtka Andrea Backović Juričan in NIJZ.

VEČ ...|16. 9. 2021
Pomoč po prebolelem covidu

Močna utrujenost, poslabšanje stanja po naporu, težave s spominom in koncentracijo - to so najpogostejši simptomi posledic prebolelega covida. O tem, kam se obrniti po pomoč in kaj pravi nacionalna raziskava o vplivu epidemije na kakovost življenja smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bila višja fizioterapevtka in delovna terapevtka Andrea Backović Juričan in NIJZ.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvokoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 9. 2021
V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

infocovidpogovorkoronavirusbolezen

Informativni prispevki

V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

VEČ ...|15. 9. 2021
V Sloveniji vse več bolnikov z dolgotrajnim covidom

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

Alen Salihović

infocovidpogovorkoronavirusbolezen

Naš pogled

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

komentarkoronavirusdružbacepljenje

Naš pogled

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović

komentarkoronavirusdružbacepljenje

Pogovor o

VEČ ...|8. 9. 2021
Razmere v zdravstveni negi

Medicinske sestre že več kot 10 let opozarjajo na kadrovsko podhranjenost, posledično se zaposleni soočajo s povečanim obsegom dela in napornim urnikom. Epidemija novega koronavirusa je stanje le še zaostrila, za mnoge zdravstvene delavce je bil pritisk premočan. Svoje poglede na razmere in aktualna vprašanja sta predstavili predsednica krovne zbornice zdravstvene nege Monika Ažman in diplomirana medicinska sestra, ki dela na covidnem oddelku DTS, Irena Stopar. Prisluhnite oddaji Pogovor o.

Razmere v zdravstveni negi

Medicinske sestre že več kot 10 let opozarjajo na kadrovsko podhranjenost, posledično se zaposleni soočajo s povečanim obsegom dela in napornim urnikom. Epidemija novega koronavirusa je stanje le še zaostrila, za mnoge zdravstvene delavce je bil pritisk premočan. Svoje poglede na razmere in aktualna vprašanja sta predstavili predsednica krovne zbornice zdravstvene nege Monika Ažman in diplomirana medicinska sestra, ki dela na covidnem oddelku DTS, Irena Stopar. Prisluhnite oddaji Pogovor o.

koronaviruszdravstvo

Pogovor o

Razmere v zdravstveni negi

Medicinske sestre že več kot 10 let opozarjajo na kadrovsko podhranjenost, posledično se zaposleni soočajo s povečanim obsegom dela in napornim urnikom. Epidemija novega koronavirusa je stanje le še zaostrila, za mnoge zdravstvene delavce je bil pritisk premočan. Svoje poglede na razmere in aktualna vprašanja sta predstavili predsednica krovne zbornice zdravstvene nege Monika Ažman in diplomirana medicinska sestra, ki dela na covidnem oddelku DTS, Irena Stopar. Prisluhnite oddaji Pogovor o.

VEČ ...|8. 9. 2021
Razmere v zdravstveni negi

Medicinske sestre že več kot 10 let opozarjajo na kadrovsko podhranjenost, posledično se zaposleni soočajo s povečanim obsegom dela in napornim urnikom. Epidemija novega koronavirusa je stanje le še zaostrila, za mnoge zdravstvene delavce je bil pritisk premočan. Svoje poglede na razmere in aktualna vprašanja sta predstavili predsednica krovne zbornice zdravstvene nege Monika Ažman in diplomirana medicinska sestra, ki dela na covidnem oddelku DTS, Irena Stopar. Prisluhnite oddaji Pogovor o.

Petra Stopar

koronaviruszdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 9. 2021
Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

komentaršolakoronavirus

Komentar Časnik.si

Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

VEČ ...|1. 9. 2021
Pred začetkom šolskega leta se nekateri delajo neumne

Nekateri se delajo neumne zato, da bi naredili vtis, da so pametni. V opoziciji proti vladi so tudi učiteljska združenja in šolski sindikat. Priljubljena tema obojih je, kako naj se med epidemijo vedejo učenci, dijaki in učitelji. V začetku tega leta sem v prispevku na Časnik.si na to temo zapisal:

Ko je bilo treba spomladi v šolah vzpostaviti red, s katerim bi preprečevali širjenje okužbe, je predsednik šolskega sindikata ognjevito kritiziral vlado, ker ni objavila natančnih navodil. Izpostavil je problem hoje po stopnicah, saj da učenci ne vedo, ali naj hodijo po desni ali po levi strani stopnišč.

… Tako je svoj komentar začel Jože Mlakar. Celotno besedilo si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

Jože Mlakar

komentaršolakoronavirus

Komentar Družina

VEČ ...|26. 8. 2021
Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

komentarkoronavirusdružba

Komentar Družina

Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

VEČ ...|26. 8. 2021
Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Stanislav Slatinek

komentarkoronavirusdružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 8. 2021
Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

komentarustavaCerkevdržavacepljenjecovid-19koronavirus

Komentar Časnik.si

Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

VEČ ...|25. 8. 2021
Drago K. Ocvirk: Kaj je župnik Strmšek zapisal v Oznanila, da si je prislužil pozornost osrednjih medijev in njihovega dežurnega analitika?

Komentator v komentarju ugotavlja, da župnik Strmšek z zapisom v Oznanilih, v katerem poziva, da naj poslušamo zdravnike in ne političnih aktivistov ter je skeptičen, da bi leva vlada lahko uspešno prebrodila zahtevni čas epidemije, ni kršil niti državnih niti cerkvenih predpisov. Župnik je pozornost pritegnil le zato, ker je bil kritičen do leve politične opcije in komentator ugotavlja, da se nas totalitarna indoktrinacija o izključenosti Cerkve in duhovščine žal še vedno drži.

Drago K. Ocvirk

komentarustavaCerkevdržavacepljenjecovid-19koronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 8. 2021
Dr. Primož Novak o okrevanju najtežjih bolnikov s covidom-19

Čeprav imajo strokovnjaki na URI veliko znanja o kritično bolnih, pa je okrevanje po covidu-19 nekaj povsem drugega. Na oddelku sprejemajo bolnike, ki jih je ob covidni pljučnici doletela respiratorna odpoved in so bili več tednov priklopljeni na aparate za umetno predihavanje, da so lahko premagali okužbo. Ob tem so utrpeli hudo okvaro perifernega živčevja in/ali mišic, tako da ob sprejemu na rehabilitacijo ne zmorejo niti osnovnih osebnih opravil niti vstati iz postelje. Posledice so tudi psihološke.

Dr. Primož Novak o okrevanju najtežjih bolnikov s covidom-19

Čeprav imajo strokovnjaki na URI veliko znanja o kritično bolnih, pa je okrevanje po covidu-19 nekaj povsem drugega. Na oddelku sprejemajo bolnike, ki jih je ob covidni pljučnici doletela respiratorna odpoved in so bili več tednov priklopljeni na aparate za umetno predihavanje, da so lahko premagali okužbo. Ob tem so utrpeli hudo okvaro perifernega živčevja in/ali mišic, tako da ob sprejemu na rehabilitacijo ne zmorejo niti osnovnih osebnih opravil niti vstati iz postelje. Posledice so tudi psihološke.

infoinfokoronaviruspogovor

Informativni prispevki

Dr. Primož Novak o okrevanju najtežjih bolnikov s covidom-19

Čeprav imajo strokovnjaki na URI veliko znanja o kritično bolnih, pa je okrevanje po covidu-19 nekaj povsem drugega. Na oddelku sprejemajo bolnike, ki jih je ob covidni pljučnici doletela respiratorna odpoved in so bili več tednov priklopljeni na aparate za umetno predihavanje, da so lahko premagali okužbo. Ob tem so utrpeli hudo okvaro perifernega živčevja in/ali mišic, tako da ob sprejemu na rehabilitacijo ne zmorejo niti osnovnih osebnih opravil niti vstati iz postelje. Posledice so tudi psihološke.

VEČ ...|25. 8. 2021
Dr. Primož Novak o okrevanju najtežjih bolnikov s covidom-19

Čeprav imajo strokovnjaki na URI veliko znanja o kritično bolnih, pa je okrevanje po covidu-19 nekaj povsem drugega. Na oddelku sprejemajo bolnike, ki jih je ob covidni pljučnici doletela respiratorna odpoved in so bili več tednov priklopljeni na aparate za umetno predihavanje, da so lahko premagali okužbo. Ob tem so utrpeli hudo okvaro perifernega živčevja in/ali mišic, tako da ob sprejemu na rehabilitacijo ne zmorejo niti osnovnih osebnih opravil niti vstati iz postelje. Posledice so tudi psihološke.

Petra Stopar

infoinfokoronaviruspogovor

Naš pogled

VEČ ...|24. 8. 2021
Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

komentarcepljenjeteorije zarotecovidkoronavirus

Naš pogled

Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

VEČ ...|24. 8. 2021
Marjana Debevec: Drug z drugim ali drug proti drugemu?

Včasih si zaželim, da bi tisti, ki brez strokovne podlage tako goreče nasprotujejo cepljenju, malo umirili konje. Vsak bi jih razumel, če bi preprosto priznali, da jih je strah cepljenja in se zato ne bodo cepili. Mislim tudi, da je treba veliko več prostora dati stroki, ki se bori in išče načine za zajezitev te hude epidemije. Žal pa mnogi podlegajo teorijam zarote, ki jih tukaj na bom naštevala, ker mejijo na znanstveno fantastiko in ljudem jemljejo razum. Zato je še toliko bolj vprašljiv vpliv tistih, h katerim se zatekajo ranljivi posamezniki. Je prav, da jih strašijo s cepljenjem, ko se je v zadnjem letu že pokazalo, da je to najboljša oblika zaščite in da se bo po napovedih strokovnjakov v bližnji prihodnosti vsak od nas srečal z delta ali kakšno drugo različico?

Marjana Debevec

komentarcepljenjeteorije zarotecovidkoronavirus

Sol in luč

VEČ ...|24. 8. 2021
Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

družbakoronavirusodnosisvetovanje

Sol in luč

Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

VEČ ...|24. 8. 2021
Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

Tadej Sadar

družbakoronavirusodnosisvetovanje

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 8. 2021
Utrip dneva dne 23. 8.

  • Prvi dan plačljivega hitrega testiranja na covid nekaj zmede, nekateri brez potrdil, da bi se lahko brezplačno testirali.
  • Pred začetkom šolskega leta ostre besede na račun ministrice, ta zaradi covida odgovarja pisno: Grožnjam ne bom podlegla.
  • Štuhec: Od treh totalitarizmov se spominjamo le dveh, o tretjem molčimo in ga zanikamo.
  • Zahod pospešuje evakuacije iz Afganistana, na kabulskem letališču nove smrtne žrtve.
  • Sedem let po ruski priključitvi Krima v Kijevu ustanovljeno mednarodno posvetovalno telo.
  • Slovenska karitas že 16. leto zbira sredstva za humanitarno in razvojno pomoč najrevnejšim v Afriki.
  • ŠPORT: Roglič povečal prednost na dirki po Španiji.
  • VREME: Jutri dokaj sončno, popoldne možne plohe in posamezne nevihte.

Utrip dneva dne 23. 8.

  • Prvi dan plačljivega hitrega testiranja na covid nekaj zmede, nekateri brez potrdil, da bi se lahko brezplačno testirali.
  • Pred začetkom šolskega leta ostre besede na račun ministrice, ta zaradi covida odgovarja pisno: Grožnjam ne bom podlegla.
  • Štuhec: Od treh totalitarizmov se spominjamo le dveh, o tretjem molčimo in ga zanikamo.
  • Zahod pospešuje evakuacije iz Afganistana, na kabulskem letališču nove smrtne žrtve.
  • Sedem let po ruski priključitvi Krima v Kijevu ustanovljeno mednarodno posvetovalno telo.
  • Slovenska karitas že 16. leto zbira sredstva za humanitarno in razvojno pomoč najrevnejšim v Afriki.
  • ŠPORT: Roglič povečal prednost na dirki po Španiji.
  • VREME: Jutri dokaj sončno, popoldne možne plohe in posamezne nevihte.

infonovicesvetslovenijakoronavirusizobraževanjekaritas

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 23. 8.
  • Prvi dan plačljivega hitrega testiranja na covid nekaj zmede, nekateri brez potrdil, da bi se lahko brezplačno testirali.
  • Pred začetkom šolskega leta ostre besede na račun ministrice, ta zaradi covida odgovarja pisno: Grožnjam ne bom podlegla.
  • Štuhec: Od treh totalitarizmov se spominjamo le dveh, o tretjem molčimo in ga zanikamo.
  • Zahod pospešuje evakuacije iz Afganistana, na kabulskem letališču nove smrtne žrtve.
  • Sedem let po ruski priključitvi Krima v Kijevu ustanovljeno mednarodno posvetovalno telo.
  • Slovenska karitas že 16. leto zbira sredstva za humanitarno in razvojno pomoč najrevnejšim v Afriki.
  • ŠPORT: Roglič povečal prednost na dirki po Španiji.
  • VREME: Jutri dokaj sončno, popoldne možne plohe in posamezne nevihte.
VEČ ...|23. 8. 2021
Utrip dneva dne 23. 8.
  • Prvi dan plačljivega hitrega testiranja na covid nekaj zmede, nekateri brez potrdil, da bi se lahko brezplačno testirali.
  • Pred začetkom šolskega leta ostre besede na račun ministrice, ta zaradi covida odgovarja pisno: Grožnjam ne bom podlegla.
  • Štuhec: Od treh totalitarizmov se spominjamo le dveh, o tretjem molčimo in ga zanikamo.
  • Zahod pospešuje evakuacije iz Afganistana, na kabulskem letališču nove smrtne žrtve.
  • Sedem let po ruski priključitvi Krima v Kijevu ustanovljeno mednarodno posvetovalno telo.
  • Slovenska karitas že 16. leto zbira sredstva za humanitarno in razvojno pomoč najrevnejšim v Afriki.
  • ŠPORT: Roglič povečal prednost na dirki po Španiji.
  • VREME: Jutri dokaj sončno, popoldne možne plohe in posamezne nevihte.

Radio Ognjišče

infonovicesvetslovenijakoronavirusizobraževanjekaritas

Komentar tedna

VEČ ...|20. 8. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

komentarepidemijakoronavirus

Komentar tedna

Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

VEČ ...|20. 8. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Marija in epidemija

Človek je v stalni skušnjavi, da bi postal prvi in zadnji odločevalec o življenju in smrti. 

Življenje je večno in ni omejeno na rojstvo in smrt človeka. 

Virus je postal orožje tistih, ki se gredo v času epidemije boga z malo začetnico.

O aktualnem dogajanju razmišlja dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentarepidemijakoronavirus

Pogovor o

VEČ ...|18. 8. 2021
Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

epidemijanovi koronaviruspogovor ozdravstvocepljenjebojana beovićmilan krek

Pogovor o

Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

VEČ ...|18. 8. 2021
Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

Alen Salihović

epidemijanovi koronaviruspogovor ozdravstvocepljenjebojana beovićmilan krek

Svetovalnica

VEČ ...|17. 8. 2021
Zakaj kljub visoki precepljenosti okužbe naraščajo?

V oddajo smo spet povabili strokovnjaka doktorja kemijskih znanosti Romana Jeralo. Zanimalo nas je tudi, kaj se dogaja na Islandiji ali v Izraelu, kjer je precepljenost visoka, a okužbe vseeno naraščajo.

Zakaj kljub visoki precepljenosti okužbe naraščajo?

V oddajo smo spet povabili strokovnjaka doktorja kemijskih znanosti Romana Jeralo. Zanimalo nas je tudi, kaj se dogaja na Islandiji ali v Izraelu, kjer je precepljenost visoka, a okužbe vseeno naraščajo.

svetovanjekoronaviruscepljenje

Svetovalnica

Zakaj kljub visoki precepljenosti okužbe naraščajo?

V oddajo smo spet povabili strokovnjaka doktorja kemijskih znanosti Romana Jeralo. Zanimalo nas je tudi, kaj se dogaja na Islandiji ali v Izraelu, kjer je precepljenost visoka, a okužbe vseeno naraščajo.

VEČ ...|17. 8. 2021
Zakaj kljub visoki precepljenosti okužbe naraščajo?

V oddajo smo spet povabili strokovnjaka doktorja kemijskih znanosti Romana Jeralo. Zanimalo nas je tudi, kaj se dogaja na Islandiji ali v Izraelu, kjer je precepljenost visoka, a okužbe vseeno naraščajo.

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruscepljenje

Pogovor o

VEČ ...|11. 8. 2021
K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

politikaživljenjeosamosvojitevkoronavirus

Pogovor o

K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

VEČ ...|11. 8. 2021
K skupnemu Izviru

Slovenija je junija letos obhajala 30. obletnico svoje samostojnosti. Gre za velik mejnik neke države, sploh če je ta majhna, kot je naša. Pobudniki Molitev post za domovino so organzirali omizje z naslovom K skupnemu Izviru, v katerem so sodelovali za področje prava mag. Miroslav Mozetič, gospodarstva dr. Aleš Štrancar, jezika dr. Kozma Ahačič, zdravstva dr. Tina Bregant in kolumnist in predstavnik mlajše generacije Blaž Podobnik. Sogovorniki so odgovorili na vprašanje, kako je epidemija covida-19 zaznamovala področje njihovega delovanja, kako je nanj vplival čas pred osamosvojitvijo in po njej, povedali pa so tudi, kje črpajo navdih in moč za delo, ki ga opravljajo. Omizje je vodila Silvestra Sadar.

Silvestra Sadar

politikaživljenjeosamosvojitevkoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|30. 7. 2021
Turistični boni

Z nami je bila Ksenija Flegar, direktorica Direktorata za turizem, ki je odgovarjala na vprašanja v zvezi s turističnimi boni.

Turistični boni

Z nami je bila Ksenija Flegar, direktorica Direktorata za turizem, ki je odgovarjala na vprašanja v zvezi s turističnimi boni.

svetovanjeturizempočitnicebonivladakoronavirus

Svetovalnica

Turistični boni

Z nami je bila Ksenija Flegar, direktorica Direktorata za turizem, ki je odgovarjala na vprašanja v zvezi s turističnimi boni.

VEČ ...|30. 7. 2021
Turistični boni

Z nami je bila Ksenija Flegar, direktorica Direktorata za turizem, ki je odgovarjala na vprašanja v zvezi s turističnimi boni.

Tanja Dominko

svetovanjeturizempočitnicebonivladakoronavirus

Via positiva

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Via positiva

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Nataša Ličen

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|23. 7. 2021
Dr. Jerala o cepljenju proti Covid-19

Naš gost je bil dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in sodelavec Univerze v Ljubljani. Dr. Jerala je eden najprodornejših raziskovalcev v državi in slišali boste, kako gleda na razvoj cepiva in njegovo vlogo v boju z epidemijo v svetu. Kako so cepiva pravzaprav nastajala, kakšne so razlike med njimi in kako delujejo na naše telo. 

Dr. Jerala o cepljenju proti Covid-19

Naš gost je bil dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in sodelavec Univerze v Ljubljani. Dr. Jerala je eden najprodornejših raziskovalcev v državi in slišali boste, kako gleda na razvoj cepiva in njegovo vlogo v boju z epidemijo v svetu. Kako so cepiva pravzaprav nastajala, kakšne so razlike med njimi in kako delujejo na naše telo. 

svetovanjekoronaviruscepljenje

Svetovalnica

Dr. Jerala o cepljenju proti Covid-19

Naš gost je bil dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in sodelavec Univerze v Ljubljani. Dr. Jerala je eden najprodornejših raziskovalcev v državi in slišali boste, kako gleda na razvoj cepiva in njegovo vlogo v boju z epidemijo v svetu. Kako so cepiva pravzaprav nastajala, kakšne so razlike med njimi in kako delujejo na naše telo. 

VEČ ...|23. 7. 2021
Dr. Jerala o cepljenju proti Covid-19

Naš gost je bil dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in sodelavec Univerze v Ljubljani. Dr. Jerala je eden najprodornejših raziskovalcev v državi in slišali boste, kako gleda na razvoj cepiva in njegovo vlogo v boju z epidemijo v svetu. Kako so cepiva pravzaprav nastajala, kakšne so razlike med njimi in kako delujejo na naše telo. 

Radio Ognjišče

svetovanjekoronaviruscepljenje

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 7. 2021
Utrip dneva dne 17. 7.

  • V Sloveniji včeraj delež pozitivnih testov za covid-19 3,5 odstoten.
  • Zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa nekatere nove omejitve v zobozdravstvu.
  • Slovenski škofje do 25. julija izdali nova navodila.
  • Francija zaostruje pogoje vstopa za več evropskih držav.
  • Maver: Slovensko predsedovanje Svetu EU najprej zahteva dobro komunikacijo doma.
  • Bruselj za nove avtomobile brez izpustov po letu 2035.
  • Vreme: Jutri bo še spremenljivo s krajevnimi padavinami.

Utrip dneva dne 17. 7.

  • V Sloveniji včeraj delež pozitivnih testov za covid-19 3,5 odstoten.
  • Zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa nekatere nove omejitve v zobozdravstvu.
  • Slovenski škofje do 25. julija izdali nova navodila.
  • Francija zaostruje pogoje vstopa za več evropskih držav.
  • Maver: Slovensko predsedovanje Svetu EU najprej zahteva dobro komunikacijo doma.
  • Bruselj za nove avtomobile brez izpustov po letu 2035.
  • Vreme: Jutri bo še spremenljivo s krajevnimi padavinami.

infonovicesvetkoronavirus

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 17. 7.
  • V Sloveniji včeraj delež pozitivnih testov za covid-19 3,5 odstoten.
  • Zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa nekatere nove omejitve v zobozdravstvu.
  • Slovenski škofje do 25. julija izdali nova navodila.
  • Francija zaostruje pogoje vstopa za več evropskih držav.
  • Maver: Slovensko predsedovanje Svetu EU najprej zahteva dobro komunikacijo doma.
  • Bruselj za nove avtomobile brez izpustov po letu 2035.
  • Vreme: Jutri bo še spremenljivo s krajevnimi padavinami.
VEČ ...|17. 7. 2021
Utrip dneva dne 17. 7.
  • V Sloveniji včeraj delež pozitivnih testov za covid-19 3,5 odstoten.
  • Zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa nekatere nove omejitve v zobozdravstvu.
  • Slovenski škofje do 25. julija izdali nova navodila.
  • Francija zaostruje pogoje vstopa za več evropskih držav.
  • Maver: Slovensko predsedovanje Svetu EU najprej zahteva dobro komunikacijo doma.
  • Bruselj za nove avtomobile brez izpustov po letu 2035.
  • Vreme: Jutri bo še spremenljivo s krajevnimi padavinami.

Radio Ognjišče

infonovicesvetkoronavirus

Informativne oddaje

VEČ ...|14. 7. 2021
Mozaik dneva dne 14. 7.

  • Tudi predsednik države Pahor poziva državljane k cepljenju.
  • V državnem zboru danes polemično o zasebnem šolstvu in demografskem skladu.
  • Kako resne so ideje o vnovični nezaupnici vladi, prisluhnite Roku Čakšu.
  • Vreme: v prihodnjih dneh manj sonca in več dežja.

Mozaik dneva dne 14. 7.

  • Tudi predsednik države Pahor poziva državljane k cepljenju.
  • V državnem zboru danes polemično o zasebnem šolstvu in demografskem skladu.
  • Kako resne so ideje o vnovični nezaupnici vladi, prisluhnite Roku Čakšu.
  • Vreme: v prihodnjih dneh manj sonca in več dežja.

infonovicevladazasebno šolstvocepljenjekoronavirus

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 14. 7.
  • Tudi predsednik države Pahor poziva državljane k cepljenju.
  • V državnem zboru danes polemično o zasebnem šolstvu in demografskem skladu.
  • Kako resne so ideje o vnovični nezaupnici vladi, prisluhnite Roku Čakšu.
  • Vreme: v prihodnjih dneh manj sonca in več dežja.
VEČ ...|14. 7. 2021
Mozaik dneva dne 14. 7.
  • Tudi predsednik države Pahor poziva državljane k cepljenju.
  • V državnem zboru danes polemično o zasebnem šolstvu in demografskem skladu.
  • Kako resne so ideje o vnovični nezaupnici vladi, prisluhnite Roku Čakšu.
  • Vreme: v prihodnjih dneh manj sonca in več dežja.

Radio Ognjišče

infonovicevladazasebno šolstvocepljenjekoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|9. 7. 2021
Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

svetovanjezdravjeizobraževanjekoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

VEČ ...|9. 7. 2021
Pojavnost težav tudi po prebolelem kovidu

Kardiologinja dr. Metka Zorc vodi ustanovo Medicor. Tema pogovora so bili zapleti po preboleli okužbi s koronavirusom. Slišali smo, na katere znake je treba biti pozoren še več tednov po okužbi in kakšne primere kardiologinja srečuje pri svojem delu v ambulanti? 

Tanja Dominko

svetovanjezdravjeizobraževanjekoronaviruszdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 6. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. junij 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. junij 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 6. 2022
Kmečki sirar Janez Škrjanec

K poslušanju Kmetijske oddaje smo povabili vse, ki imate radi pozitivne zgodbe. Tudi na področju kmetijstva so takšne. Trdo delo, zavezanost slovenski zemlji in tradiciji, vztrajnost in nenehno nadgrajevanje znanja predstavljajo temelj uspeha. Gost oddaje je bil kmečki sirar Janez Škrjanec

Kmečki sirar Janez Škrjanec

K poslušanju Kmetijske oddaje smo povabili vse, ki imate radi pozitivne zgodbe. Tudi na področju kmetijstva so takšne. Trdo delo, zavezanost slovenski zemlji in tradiciji, vztrajnost in nenehno nadgrajevanje znanja predstavljajo temelj uspeha. Gost oddaje je bil kmečki sirar Janez Škrjanec

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 6. 2022
30 let Svetovnega slovenskega kongresa

Predvajali smo posnetke s slovesne akademije.  Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu. 

30 let Svetovnega slovenskega kongresa

Predvajali smo posnetke s slovesne akademije.  Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|22. 6. 2022
Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Za življenje

VEČ ...|25. 6. 2022
Martin Golob o počitnicah

O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob

Martin Golob o počitnicah

O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob

Mateja Feltrin Novljan

počitnicedopustduhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 6. 2022
Od kod si dekle ti doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Iz našega bogatega radijskega arhiva smo izbrali tri skupine, pravzaprav tri duete; Duo Mir iz Medvedjega Brda pri Logatcu, sestri Apšner iz okolice Slovenj Gradca in zakonca Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju.

Od kod si dekle ti doma

Tokratna oddaja o ljudski glasbi je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Iz našega bogatega radijskega arhiva smo izbrali tri skupine, pravzaprav tri duete; Duo Mir iz Medvedjega Brda pri Logatcu, sestri Apšner iz okolice Slovenj Gradca in zakonca Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|27. 6. 2022
Gala koncert 1. del

V oddaji PRO ste slišali posnetek prvega dela 27. gala koncerta Radia Ognjišče, ki smo ga pripravili 3. aprila.

Gala koncert 1. del

V oddaji PRO ste slišali posnetek prvega dela 27. gala koncerta Radia Ognjišče, ki smo ga pripravili 3. aprila.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 6. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 6. 2022
P. Branko Cestnik

Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ... 

P. Branko Cestnik

Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ... 

Jože Bartolj

politikadružbaduhovnost